Družba SODO d.o.o. vsaki dve leti izdela načrt razvoja omrežja za obdobje desetih let in ga uskladi z Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom Republike Slovenije (NEPN). Zahtevano vsebino načrta razvoja in elemente planiranja za izdelavo načrta razvoja poda Agencija za energijo.

Cilji razvojnega načrta za prihodnje desetletno obdobje sledijo ključnim ciljem zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce«: postaviti energijsko učinkovitost na prvo mesto, prevzeti vodilno vlogo v energiji iz obnovljivih virov v svetovnem merilu in zagotoviti pošteno obravnavo odjemalcev.

Spremembe v rabi energije predstavljajo velik izziv za slovenska elektroenergetska omrežja, saj so zmogljivosti distribucijskega omrežja omejene. Bistvo zelenega prehoda je potreba po zagotavljanju ustreznih kapacitet v elektrodistribucijskem omrežju, kar bo mogoče doseči zgolj z ustrezno širitvijo in nadgradnjo omrežja.

Desetletni razvojni načrt do leta 2032 opredeljuje investicijska vlaganja v skupni višini 3.534 mio EUR. Glavnino vlaganj v naslednjem desetletnem obdobju predstavljajo vlaganja v nizko in srednjenapetostno omrežje, delež teh vlaganj znaša 72 % oziroma 2.553 mio EUR. Od tega v nizkonapetostno omrežje 1.196 mio EUR, medtem ko je delež vlaganj v objekte 110 kV 12 %. Vlaganja v sekundarno opremo predstavljajo 8 % vseh vlaganj v prihodnjem desetletnem obdobju. Učinki vlaganj se bodo pozitivno odražali na zmanjšanju ranljivosti omrežja zaradi negativnih vremenskih vplivov. Med najbolj vplivnimi ukrepi oziroma usmeritvami je izvedba omrežja v podzemni izvedbi. V razvojnem načrtu je predvideno povečanje deleža srednjenapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz sedanjih 38 % na 60 % ter povečanje skupnega deleža srednje napetostnih in nizkonapetostnih vodov v podzemni izvedbi iz 53 % na 71 %.

Ključna naloga za kakovost oskrbe bo povečati odpornost distribucijskega omrežja na vremenske pojave, z večjo kabelsko izvedbo omrežja, menjavo zastarele opreme in upravljanjem omrežja na sodoben način. Uvajanje konceptov naprednih omrežij, predvsem z izbiro preverjenih rešitev, bosta ključna za optimalno izrabo sistema, zagotavljanje kakovosti oskrbe in za prilagajanje storitev za uporabnike. Vlaganja v napredne tehnologije in inovativne rešitve bodo omogočila vzdržnejši vpliv novega modela oskrbe z električno energijo na distribucijsko omrežje.

V luči vedno večje potrebe po digitalizaciji energetskega sektorja se povečuje potreba po njegovi zanesljivosti, varnosti in odpornosti na kibernetske incidente in ostale grožnje. Zato bo zagotavljanje kibernetske varnosti, ki združuje tako informacijske kot operativne oziroma poslovne tehnologije, ena pomembnejših nalog v prihajajočem obdobju.

Priključevanje in zagotavljanje ustreznih zmogljivosti v distribucijskem sistemu je ena osnovnih nalog distribucijskega operaterja pri izvajanju gospodarske javne službe. Ključni dejavnik načrtovanja omrežja bo še vedno konična moč na točki odjema iz distribucijskega sistema v danem trenutku. Napoved odjema električne energije in obremenitev je izdelana za tri scenarije in temelji na nacionalnih strategijah razvoja (ločeno za področja elektrifikacije ogrevanja, elektrifikacije prometa in preostalega odjema). Kot najverjetnejši scenarij, na podlagi katerega je pripravljen načrt naložb v elektrodistribucijsko infrastrukturo, je upoštevan "realističen scenarij".

Sedanje omrežje v preteklosti ni bilo načrtovano in zgrajeno za dodatne obremenitve oziroma povečano rabo električne energije, zato bo najprej potrebno širiti in okrepiti nizkonapetostno omrežje, nato še srednjenapetostno omrežje in transformacijo 110 kV/SN. V prihodnosti je pričakovati večjo rast števila vozil na električni pogon in števila polnilnih mest. Zato bo več pozornosti potrebno nameniti istočasnosti rabe energije, tako z vidika polnjenja električnih vozil z različnimi diagrami polnjenja, kot za določanje skupnega vpliva odjemalčevih naprav na omrežje. Ključno pri tem bo aktivno upravljanje omrežja, kar med drugim pomeni tudi nadzorovano polnjenje električnih vozil in prilagajanje odjema, s čimer bo mogoče optimalno izkoriščati dane zmogljivosti. Pri dinamiki uporabe električnih vozil in toplotnih črpalk bodo imeli veliko vlogo tarifna politika, cene električne energije, subvencije, uporabniška izkušnja, odziv proizvajalcev avtomobilov na zahteve uporabnikov in še kaj.

Podrobnejše informacije

Vir: SODO