Vlada RS se je seznanila s predlogom najustreznejše variante, ki je proučena v gradivu »Študija variant s predlogom najustreznejše variante za daljnovod 2 x 110 kV RTP Kočevje – RTP Črnomelj«, in kot najustreznejšo potrdila severno varianto A poteka daljnovoda.

Trasa poteka od obstoječe RTP Kočevje na severnem obrobju Kočevja proti jugovzhodu po pobočju Kočevske Male gore vzdolž ceste med Kočevjem in Koprivnikom. Območju Koprivnika se izogne po južni strani, nato se na območju Bukove gore usmeri proti severovzhodu in severno od Rodin spusti na belokranjski ravnik. Trasa nato poteka mimo Sel pri Otovcu, Lokev in zaselka User in prek gozdnega območja nadaljuje do RTP Črnomelj na Svibniku.

Glede na vztrajanje zahtev krajanov po izvedbi kablovoda je investitor v letu 2015 na pobudo civilne iniciative proučil tudi možnost poteka posameznih odsekov daljnovoda kot podzemni vod. V elaboratu je predstavil tehnično in ekonomsko analizo, ki obravnava primerjavo nadzemnih variant in podzemnih potekov tras na območju Belokranjskega ravnika. Iz analize izhaja, da ekonomski razlogi izrazito kažejo v korist nadzemnih tras, poleg tega pa so izpostavljene tudi tehnične slabosti prehodov daljnovoda iz nadzemnega voda v podzemni vod ter poteka kablovodov, in sicer predvsem z vidika zmanjšane zanesljivosti obratovanja.

Vir: MOP