Slovenija je v Načrtu za okrevanje in odpornost (NOO) opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod. Vsaka komponenta znotraj posameznega razvojnega področja vključuje vsebinsko povezane reforme in naložbe. V luči prizadevanj za zeleni prehod noben od ukrepov ne sme bistveno/pomembno škodovati okolju.

Cilj ukrepa energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru komponente Trajnostna prenov stavb (C1 K2) je povečati energetsko učinkovitost stavb, kjer s celovitimi prenovami načrtujemo vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije na teh stavbah v primerjavi s porabo pred energetsko prenovo. Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti stavb bodo prispevale k cilju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP) v stavbah za vsaj 70% glede na leto 2005 in deležu vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) kot določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

V okviru naložb se izvajajo energetske prenove stavb javnega sektorja, v skladu z Načrtom za okrevanje in odpornost, komponente Trajnostna prenov stavb (C1 K2), poglavje 1.2.3. Opis reform in investicij in sicer:

1. Stavbe izjemnega upravnega pomena zaradi epidemije covid-19
2. Stavbe izjemnega družbenega pomena zaradi epidemije covid-19

V okviru te naložbe so vključene le celovite prenove stavb, ki so v celoti v lasti Republike Slovenije in/ali osebe širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je zgolj Republika Slovenija, in ki so v okviru okrevanja po covid-19 posebnega upravnega ali družbenega pomena, ter zagotavljajo optimalno delovanje v primeru ponovitve izrednih situacij v državi, kot je epidemija.

Javno povabilo za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru načrta za okrevanje in odpornost, razvojnega področja »zeleni prehod«, komponente 2: trajnostna prenova stavb (C1 K2) (oznaka: JP EP NOO 2022) je bilo na spletni strani objavljeno 22. 12. 2022.

Do četrtega roka za oddajo vlog, ki je bil 15. 1. 2024, je bilo prejetih šest (6) vlog s strani treh nosilnih organov, in sicer Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, Ministrstva za javno upravo in Ministrstva za notranje zadeve. Ugotovljeno je bilo, da vsi projekti izpolnjujejo pogoje formalne in strokovne popolnosti. V fazi usklajevanja vladnega gradiva je Ministrstvo za notranje zadeve podalo odstop od dveh vlog. Upoštevaje odstop zajemajo ustrezni projekti skupaj 10 stavb s skupno neto tlorisno površino 15.201 m². Skupni znesek sofinanciranja znaša 9.952.028 evrov. Projekti so razvrščeni po vrstnem redu, glede na merilo izkazanega višjega prihranka rabe primarne energije.

Vlada se je seznanila tudi z izločitvijo projekta »Protipotresna ojačitev, energetska sanacija ter celovita notranja prenova objektov Dunajska cesta 104 in Kardeljeva ploščad 1 v Ljubljani« s seznama projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena, ki so prispeli na prvi rok.

Seznam izbranih projektov za izvedbo energetske prenove stavb izjemnega upravnega in družbenega pomena za tretje odpiranje je objavljen na spletni strani javnega povabila.

Vir: MOPE