Vlada nalaga Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo in Ministrstvu za finance, da v roku enega leta izvedeta primerjalno analizo učinkovitosti poslovanja Javnega Sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov in izrabljenega goriva iz Nuklearne elektrarne Krško Sklada NEK kot javnega sklada in proračunskega sklada ter o rezultatih analize poroča Vladi Republike Slovenije.

Vlada Republike Slovenije kot ustanoviteljica Javnega sklada Republike Slovenije za financiranje razgradnje Nuklearne elektrarne Krško in odlaganja radioaktivnih odpadkov iz Nuklearne elektrarne Krško sprejme Poslovno politiko, ki obsega ključne strateške usmeritve delovanja sklada, katerega  namen je  zagotavljanja sredstev za financiranje vseh dejavnosti v zvezi z razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško in odlaganjem vseh radioaktivnih odpadkov (RAO) in izrabljenega goriva (IG), nastalih v času obratovanja in razgradnje NEK, ki ga je skladno z 11. členom Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo (BHRNEK) dolžna zagotavljati Republika Slovenija.

Dokument vsebuje obveznosti Sklada NEK, vire financiranja, projekcijo gibanja potrebnih sredstev za obdobje 2023-2110 in merljive cilje. Nadzorni svet Sklada NEK je na svoji 4. izredni seji dne 13. 9. 2023 obravnaval Poslovno politiko in podal pisno mnenje.

Iz projekcije gibanja sredstev je razvidno, da bo Sklad NEK nemoteno lahko financiral projekt, ki zajema izgradnjo odlagališča za nizko in srednje radioaktivne odpadke – Vrbina (NSRAO) v obdobju 2023–2027, tekoče zakonske obveznosti, prav tako pa, skladno s projekcijo, sredstva ob nespremenjenih predpostavkah zadoščajo tudi za plačilo vseh predvidenih obveznosti Sklada NEK do leta 2058. Za nadaljnje obdobje med letom 2059 in letom 2110 pa na podlagi predpostavk, na katerih temeljijo projekcije. Sklad NEK za izvedbo celotnega projekta ne bo zbral dovolj sredstev, saj je primanjkljaj po stalnih cenah za obdobje 2029-2110 na dan 31. decembra 2058 ocenjen v višini 678,9 milijona evrov. Omenjeni primanjkljaj bi lahko financirali bodisi z enkratnim ali večkratnim vplačilom v Sklad NEK po letu 2058 oziroma s postopnim zviševanjem dajatve v obdobju 2024–2043 ali pa s kombinacijo obeh ukrepov.

Vir: MOPE