Agencija za energijo je v 2016 izvedla nadzor pri 309 proizvajalcih električne energije, ki so imetniki deklaracij za proizvodne naprave in hkrati tudi prejemniki podpor. Ob tem je pri sedmih proizvajalcih ugotovila odstopanja od dejanske izvedbe proizvodnih naprav glede na prikazano stanje proizvodnih naprav ob izdaji deklaracije in dodelitvi podpore.

Med nadzornimi postopki je bilo tudi ugotovljeno, da so mnogi investitorji realizirali investicije v proizvodne naprave v nižjih vrednostih od referenčnih investicijskih vrednosti, na podlagi katerih so določeni referenčni stroški proizvodnje električne energije, ki opredeljujejo vrednost podpor. Podpore so bile dodeljene na podlagi ocene referenčnih stroškov, ocene teh stroškov pa so se v nekaterih primerih izkazale za napačne, saj so se stroški na nekaterih področjih znižali (zlasti v proizvodnji električne energije iz sončne energije) bistveno hitreje, kot je bilo pričakovano.

Agencija meni, da bi v teh primerih morali spremeniti dodeljene državne pomoči v smislu krajše opredelitve obdobja, kot je 15 ali 10 let, oz. znižanja vrednosti na raven, ki bi zagotavljala pokritje stroškov proizvodnje električne energije, vključno z normalnim donosom. Ker so podpore dodeljene na podlagi pravnomočnih odločb, trenutna zakonodaja pa takšnih posegov v dodeljene pravice ne omogoča, bi bilo v tem primeru potrebno dopolniti zakonske podlage. Da je smiselno energetski zakon v tem delu ustrezno dopolniti, izhaja tudi iz mnenja Inštituta za javno upravo. V sklopu veljavne zakonodaje je pravno najustreznejši ukrep za dosego tega cilja sprememba pravil podporne sheme z učinkom za naprej in ustrezno znižanje višine podpor, do katere je upravičen posamezni proizvajalec energije iz obnovljivih virov energije oz. soproizvodnje toplote in električne energije, za kar obstaja zakonska podlaga v energetskem zakonu.

Vir: MZI