Delovanje energetskih borz je izredno kompleksno in kakršnokoli poenostavljanje je skrajno nevarno, saj lahko močno izkrivlja realno sliko in tako podaja neresnične in zavajajoče informacije. Izkrivljena slika je običajno rezultat ciljanega prikazovanja, kar nima nobene povezave s cenami, ki jih na koncu plačujejo odjemalci, pa naj bodo to gospodinjstva ali poslovni odjemalci. Trgovanje z električno energijo na energetskih borzah lahko poteka na več načinov oziroma z različnimi produkti ali celo vrstami trgovanja.

Gre za različne produkte in različne vrste trgovanja - tako časovno, krajevno kot funkcijsko. Kot posledica tega so različne borzne cene, indeksi, in tako naprej. Borzne cene se, na primer, za dan vnaprej v celi Evropi (različno, glede na regijo, trg, državo ...) nenehno (v časovnem oknu trgovanja skoraj neprekinjeno) spreminjajo. Včasih so višje v Franciji, včasih v Nemčiji, največkrat pa so najvišje v Italiji. Evropa je razdeljena na tako imenovane cenovne cone. Borzne cene električne energije se v teh conah gibljejo na podlagi ponudbe in povpraševanja v tej coni, nihajo in seveda niso povsem enake. Različne cene med conami narekujejo omejitve med čezmejnimi zmogljivostmi, ki pa tudi niso brezplačne. Če bi bilo električnih povezav med državami zelo (ali dovolj) veliko, bi vsa Evropa imela enotne borzne cene. Tako pa je prenos energije iz ene v drugo cono količinsko omejen, pogojen s zmogljivostmi in posledično so tudi cene različne, oziroma je med conami cenovna različnost. Trend gibanja cen (rasti ali padanja) je večinoma enakosmeren ampak tudi ne zmeraj.

Slovenska borzna cena je običajno nekoliko nižja od italijanske in nekoliko višja od avstrijske, se pa to seveda spreminja, še posebno ob določenih izrednih okoliščinah. Prav tako je potrebno razlikovati med cenami na tako imenovanem sprotnem trgu, na trgu za dan vnaprej in na tako imenovanih terminskih trgih za neko obdobje v prihodnosti. Gre za različne vrste borznega trgovanja in znotraj tega še različne časovne produkte, ki se na takšen način tržijo. Razlikovati je potrebno tudi med borznimi cenami za pasovno energijo in vršno energijo, nočno energijo, itd. Za vse te borzne produkte je borzna cena drugačna. Razlike so lahko bistvene. Na primer, na eni borzi je lahko pasovna energija cenejša, na drugi borzi pa vršna in nočna. S kombinacijo produktov se lahko tako včasih doseže celo obraten učinek.

Pomembno je tudi, da ceno na borzi oblikuje že zelo majhna količina obsega trgovanja z energijo, kar sploh v časih visokih cen, kjer zaznavamo, da ni velikega obsega količin s katerimi se trguje, še posebej vpliva na ceno nekega premalo likvidnega produkta in s tem na ceno tega produkta. To še posebej velja za tako imenovane majhne borze oziroma borze na majhnih trgih. Te pa hkrati niso reprezentativne za dejansko stanje za realne cene v tej coni.

Nikakor ne smemo nikoli zamenjati borznih cen (še posebej posameznih produktov) s cenami za preskrbo končnih odjemalcev. Te določajo dobavitelj in so odvisne od mnogih dejavnikov, poleg vseh že naštetih specifik pa predvsem njihove celotne borzne strategije ter strategije nakupovanja in prodaje potrebnih količin za svoj nakupni oz. prodajni portfelj. Borzne cene zelo nihajo, se spreminjajo, medtem ko prodajne cene dobaviteljev nihajo malo oziroma skoraj nič. Cilj odjemalcev je stabilna in čim nižja cena. Cilj dobaviteljev je, da to odjemalcem tudi ponudijo, saj si želijo pridobiti ali obdržati odjemalca. Vpliv trenutnih borznih cen na cene, ki jih odjemalci plačujejo, ni zvezen. Borzna nihanja se v določeni meri lahko odražajo pri npr. letnih pogodbah z velikimi odjemalci, medtem kot pri pogodbah za nedoločen čas pri gospodinjskih odjemalcih te povezave običajno ni.

Končni računi za elektriko oz. maloprodajna cena poleg stroška za energijo nenazadnje vključuje še omrežnino in prispevke.

Iz vsega tega izhaja, da moramo biti pri takšnih in drugačnih meddržavnih primerjavah izjemno previdni. Edino merilo za primerjave cen za preskrbo končnih odjemalcev med državami so verificirani podatki Eurostata, ki kažejo, da je bila cena slovenske domače proizvodnje ("t.i. domesticproducerprices") v mesecu avgustu 2022 po indeksu rasti od leta 2015 pod povprečjem EU, maloprodajne cene, ki vključujejo vse davke in dajatve, pa v prvi polovici leta 2022 za gospodinjstva 139 EUR/MWh (kar Slovenijo uvršča v spodnjo tretjino držav članic z najcenejšo elektriko), za industrijo pa 193 EUR/MWh (kar Slovenijo uvršča v spodnjo polovico držav članic z najcenejšo elektriko).

V kolikor se kljub vsemu pristane na to, da so visoke borzne cene določeno merilo za neadekvatno primerjavo, se upravičeno postavlja vprašanje, kako dobri morajo biti šele trgovci oziroma dobavitelji, da te višje borzne cene v državi ali borzni coni prelevijo v eno najnižjih končnih maloprodajnih cen, ki jih nazadnje plačajo odjemalci, trgovci pa imajo ob tem še visoke dobičke.

Vir: MZI