Ministrstvo za infrastrukturo je Slovenski državni holding pozvalo k predložitvi poročila GEN energije d.o.o. in ocene SDH o ustreznosti opravljenih strokovnih analiz. SDH je ministrstvu predložil le poročilo GEN energije, d.o.o. o opravljenih ekonomskih in drugih strokovnih analizah. Predhodna ocena na podlagi pregleda tega poročila in priložene dokumentacije kaže, da GEN energija, d.o.o. opravljene analize ocenjuje za zadostno podlago za sprejem strateške odločitve glede nadaljnega dolgoročnega izkoriščanja jedrske energije.

Vlada je potrdila predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije, Državni zbor pa zaradi predčasne razpustitve predloga resolucije ni obravnaval. V drugi polovici leta 2018 je prišlo do sprejetja zakonodaje EU, ki vpliva na načrtovanje dolgoročnega razvoja na področju energetike, zato vlada meni, da je treba omenjeni predlog Resolucije o energetskem konceptu Slovenije celostno prenoviti.

Evropska Unija državam članicam predpisuje obveznost sprejetja celovitih nacionalnih podnebnih in energetskih načrtov, s katerimi si morajo države članice zastaviti nacionalne podnebne in energetske cilje do leta 2030, ter dolgoročnih strategij zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050. V skladu s tem bo morala dolgoročna strategija med drugim vsebovati tudi ocenjeni verjetni delež energije iz obnovljivih virov v porabi končne energije do leta 2050; oceno verjetne porabe energije do leta 2050 in konkretno tudi za sektor energetskega sistema, oceno prihodnjega zniževanja emisij in rabe energije, kar vsebinsko zajema tudi rabo električne energije. Dodatno velja odgovoriti, da brez odločitve o predvidenih tehnologijah ne bo mogoče oceniti potrebnih naložb in stroškov njihovega financiranja.

Če bo dolgoročna strategija Republike Slovenije pripravljena v skladu z evropsko uredbo, se pripravljalci dolgoročne strategije ne morejo izogniti opredelitvi, ali bo v prihodnosti jedrska energija vir za proizvodnjo električne energije. Prenovljeni Energetski koncept Slovenije bo moral biti pripravljen v skladu s sprejeto dolgoročno strategijo, saj vsebinsko pokriva le del ukrepov za doseganje ciljev dolgoročne strategije.

Vlada je na podlagi zgoraj omenjenih dejstev pripravila načrt aktivnosti z opredelitvijo aktivnosti, odgovornih oseb in rokov za  sprejem stališča, ali bo v prihodnosti jedrska energija vir za proizvodnjo električne energije, ter za vključitev tega stališča v predlog Energetskega koncepta Slovenije.

V zvezi z zahtevo iz revizijskega poročila, da morajo ministrstva medsebojno uskladili vsebine ključnih strateških dokumentov države (energetska politika, strategija upravljanja kapitalskih naložb države, strategija prostorskega razvoja Slovenije, strategija za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov) glede dolgoročne rabe jedrske energije za proizvodnjo električne energije, vlada  pojasnjuje, da bo vsebina ključnih strateških dokumentov države medresorsko usklajena  s sprejetjem že omenjene dolgoročne strategije zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2050, s katero bo usklajen Energetski koncept Slovenije, saj Poslovnik Vlade Republike Slovenije določa, da morajo biti vsa gradiva, ki jih obravna vlada, predhodno medresorsko usklajena. To pa je tudi konkretno določeno uredbi, kot ena od obveznih zahtev dolgoročne strategije zmanjševanja emisij toplogrednih plinov.

Vir: MZI