Navodila za izvedbo presoj vplivov na okolje za podaljšanje življenjske dobe NEK je pripravila mednarodna delovna skupina kar tridesetih držav, ki sta jo vodili Nemčija in Velika Britanija. Skupina je obravnavala vse možne pravne in vsebinske situacije ter občutljivo razmerje med okoljskimi presojami, ki vključujejo varnost in upravljanje za zagotavljanje vseh tehničnih vidikov varnosti. Z izvedbo presoje vplivov na okolje, h kateri so pozivale tudi nevladne organizacije (Greenpeace, Zveza ekoloških gibanj Slovenije - ZEG), je Slovenija ravnala skladno s mednarodnimi, evropskimi in slovenskimi predpisi.

Z izvedbo postopka in izdajo okoljevarstvenega soglasja je Slovenija ravnala v skladu s Konvencijo o čezmejnih vplivih na okolje in najnovejšimi Navodili Združenih narodov/UNECE za okoljske presoje v zvezi s podaljšanjem življenjske dobe. V čezmejnem posvetovanju so sodelovale vse štiri sosednje države – Hrvaška, Avstrija, Italija in Madžarska ter Nemčija.

V okviru presoje vplivov na okolje so bile naslovljene vse okoljske tematike, največ razprave pa je je bilo glede:

• potresne varnosti,
• izboljšav za zagotavljanje varnosti,
• zmanjševanja verjetnosti za okoljske nesreče,
• odpornosti na podnebne spremembe in zunanje dejavnike,
• vplivu na vode v luči trenda segrevanja vodotokov v vzhodnem delu Slovenije.

Okoljevarstveno soglasje ugotavlja, da je NEK pripravil Program ukrepov za zagotavljanje jedrske varnosti in izvedel vrsto velikih investicij za izboljšanje varnosti, npr. suho skladišče za izrabljeno gorivo (gradnja je bila zaključena konec leta 2022, letos sledi prva kampanja prestavitve izrabljenega goriva iz bazena v suho skladišče) ter številne druge varnostne nadgradnje.

Pri presoji vplivov na okolje so bile upoštevane in predstavljene javnosti vse ugotovitve Uprave za jedrsko varnost. Uprava za jedrsko varnost že ves čas obratovanja redno izvaja periodične varnostne preglede (periodic safety review - PSR) vsakih 10 let. Ti se končajo z upravno odločbo glede jedrske varnosti. Uprava za jedrsko varnost redno nadzira, kako NEK upošteva vsa mednarodna priporočila in izvaja izboljšave. Ugotavlja, da je NEK v tehničnem stanju, ki omogoča, da ni varnostnih tveganj v času normalnega obratovanja.

Za primere nesreč so bili izdelani znanstveni modeli, ki dokazujejo, da ob izvajanju vseh preventivnih ukrepov, ki jih zagotavlja NEK že danes, ne bo pomembnih vplivov.  

Delo nadzora in morebitnih tehničnih izboljšav se ne konča z izdajo okoljevarstvenega soglasja, ampak bo potekalo ves čas podaljšanega obratovanja z izvedbo dveh velikih rednih obdobnih varnostnih pregledov leta 2023 in 2033. Skladno z EU Direktivo 97/2014 o presoji javnih in zasebnih projektov na okolje in ZVO-2 ter Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, mora NEK tri leta pred koncem obratovanja izvesti presojo za razgradnjo.

Minister za infrastrukturo in bodoči minister za podnebje, okolje in energijo Bojan Kumer je poudaril, da je okoljsko soglasje pomembno, a ključni so tudi prihodnji koraki, s katerimi bomo celostno obravnavali obratovanje jedrske elektrarne v prihodnosti. »Uporaba jedrske energije je, še posebej v luči aktualne energetske krize, pomembna tema za prihodnje generacije naše države, zato smo se v aktualni vladi zavezali, da jo bomo temeljito preučili ob upoštevanju mnenja državljanov, je še poudaril minister Kumer. Kot odgovorna jedrska država moramo v prihodnje v prvi vrsti poskrbeti za odpadke – rešiti vprašanje odlagališča za NSRAO, dokončati gradnjo suhega skladišča za izrabljeno jedrsko gorivo in izvesti desetletni varnostni pregled. Verjamemo, da nam bo to uspelo.«

Vir: MOP