Strateški okvir za dolgoročno vizijo EU za evropsko energetsko infrastrukturo je bil v letu 2011 postavljen z Uredbo o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo. Smernice TEN-E uvajajo koncept projektov skupnega interesa - projects of common interest (PCI) in opredelujejo devet strateških infrastrukturnih prednostnih koridorjev na področju električne energije, plina in nafte ter tri vseevropska prednostna območja za elektroenergetske avtoceste, pametna omrežja in omrežja za prevoz ogljikovega dioksida.

Objavljen seznam infrastrukturnih energetskih PCI projektov obsega do 140 projektov za prenos in skladiščenje električne energije, okoli 100 projektov za prenos in skladiščenje zemeljskega plina in utekočinjenega zemeljskega plina ter več projektov na področju nafte in pametnih omrežij. Pogoj za uvrstitev posameznega projekta na seznam je, da mora prinašati znatne koristi vsaj dvema državama članicama, prispevati k tržni integraciji energijskih trgov in dodatni konkurenci, izboljšati zanesljivost oskrbe in zmanjšati emisije CO2. Poleg tega bodo dokončani projekti državam članicam omogočili večjo diverzifikacijo virov energije, pripomogli k odpravi energetske izoliranosti nekaterih držav članic, dodatno pa bodo posodobljena energetska omrežja zagotavljala pospešeno priključitev večjih količin energije iz obnovljivih virov.

Izvajanje projektov bo podprto s številnimi ugodnostmi:

• pospešeno načrtovanje in hitrejši postopki izdaje dovoljenj (z obveznim triinpolletnim rokom),
• enoten nacionalni pristojni organ, ki bo pri postopkih izdaje dovoljenj deloval po načelu „vse na enem mestu“,
• nižji upravni stroški za nosilce projektov in organe zaradi racionalnejših postopkov okoljske presoje ob upoštevanju zahtev iz zakonodaje Unije,
• večja preglednost in izboljšano sodelovanje javnosti,
• večja opaznost in privlačnost za investitorje zaradi izboljšanega regulativnega okvira, kjer so stroški dodeljeni državam, ki imajo od dokončanega projekta največ koristi,
• možnost finančne pomoči iz instrumenta za povezovanje Evrope. To bo ključno za pritegnitev potrebnih zasebnih in javnih sredstev, ki bodo lahko začela pritekati že leta 2014.

Slovenija ima na seznam uvrščenih sedem projektov v skupni investicijski vrednosti 1,2 milijarde EUR in sicer:

• nadgradnja notranje hrbtenice energetskega omrežja iz 220 na 400 kV (Divača-Kleče-Beričevo-Podlog-Cirkovce),
• elektroenergetska povezava z Italijo (West Udine (ITA) / Okroglo (SI)),
• enosmerni energetski kablovod 300-500 kV Salgareda (ITA) / Divača-Beričevo (SI).
• LNG plinovodna povezava s Hrvaško (Omišalj–Zlobin–Rupa (HR) / Jelšane – Kalce (SI),
• plinovodna povezava s Hrvaško (Bosiljevo–Karlovac–Lučko-Zabok (CRO) / Rogatec (SI)),
• plinovodna povezava z Italijo (Gorizia (ITA) / Šempeter-Vodice (SI)),
• plinovodna povezava z Madžarsko (Nagykanizsa–Tornyiszentmiklós (HU) / Lendava-Kidričevo (SI)).

Evropska komisija je pri pripravi delegiranega akta s prednostnimi energetskimi projekti upoštevala pomisleke Slovenije in na seznam ni uvrstila plinskega terminala v Žavljah. Je pa jasno vključila v seznam tudi opombo, da bo natančno lokacijo plinskega terminala v Severnem Jadranu določila Italija samo v soglasju s Slovenijo. Študija izvedljivosti o najbolj primernem projektu in možnih lokacijah bo lahko sofinancirana s pomočjo evropskih sredstev. K tej odločitvi so gotovo prispevali tehtno utemeljeni predlogi in precejšnji napori, ki jih je Slovenija vložila v iskanje sprejemljive rešitve glede postavitve plinskega terminala v Severnem Jadranu.

Komisija bo pozorno spremljala izvajanje ukrepov v zvezi z izdajo dovoljenj in gradnjo projektov. Seznam projektov skupnega interesa bo posodobljen na vsaki dve leti, da se vključijo novi potrebni projekti in črtajo zastareli.

Postopek določitve končnega seznama je potekal v okviru dvanajstih regionalnih delovnih skupin, v katerem so poleg Evropske Komisije sodelovali še predstavniki držav članic, Evropski mreži sistemskih operaterjev prenosnih omrežij za električno energijo in plin (ENTSO-E in ENTSO-G), nacionalni sistemski operaterji prenosnih omrežij in nosilci projektov, nacionalni regulativni organi ter Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER). V okviru javne obravnave so s svojimi predlogi sodelovali tudi predstavniki zainteresirane javnosti, vključno z okoljevarstvenimi nevladnimi organizacijami.

Celoten seznam projektov skupnega interesa po državah