11. novembra 2021 je v Ljubljani potekal 12. interdisciplinarni forum energetikov in pravnikov, kjer so pripravljalci zakonodaje in vodilni strokovnjaki razpravljali o aktualni novi nacionalni energetski zakonodaji, pravnih in tržnih možnostih za spopadanje s skokovito rastjo cen energentov v zadnjem obdobju in ukrepi iz svežnja Pripravljeni na 55. Mojca Černelč Koprivnikar (Prosperia) je uvodoma izpostavila, da energetska zakonodaja skupaj s podnebnimi ukrepi vse bolj kroji okvire poslovnih poti v prihodnje, pri čemer smo priča hitro spreminjajoči zakonodaji.

Pred kratkim so bili v Sloveniji sprejeti trije novi zakoni s področje enrgetike: Zakon o učinkoviti rabi energije (ZURE), Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in Zakon o oskrbi z električno energijo (ZOEE). V postopku sprejemnja pa so še Zakon o energetski politiki, Zakon o oskbri s toploto in Zakon o oskrbi s plini, ki bodo po sprejemu v celoti nadomestili obstoječi Energetski zakon (EZ-1).

Mag. Erik Potočar (Ministrstvo za infrastrukturo) je predstavil novosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE), ki ureja izvajanje politike države in občin na področju rabe obnovljivih virov energije. Ključne novosti se nanašajo na samooskrbo, kjer bodo pravila po dosedanji zakonodaji v veljavi le še do konca prihodnjega leta. Predstavljena so bila tudi določila glede pravic končnih odjemalcev, izvajanje podporne sheme, sektor ogrevanja in hlajenja in vključevanje obnovljivih virov energije (OVE) v prometu. Na področju OVE v prihodnjem letu sledi priprava številnih podzakonskih aktov, ki jih mora pred uveljavitvijo potrditi tudi Evropska komisija. V zvezi z izpolnjevanjem zahtev glede povečevanja deleža OVE je Potočar izpostavil problematiko dolgotrajnega umeščanja proizvodnih objektov v prostor, ki otežuje doseganje nacionalnih ciljev OVE. V primeru nedoseganja nacionalnih ciljev iz proizvodnih naprav v državi, je omenil možnost uporabe mehanizma statističnega prenosa z nakupom manjkajočega deleža, vlaganje v skupne projekte OVE s tretjimi državami ter sodelovanje v mehanizmu Unije za financiranje OVE z vplačevanjem sredstev v poseben sklad za financiranje projektov OVE.

Mag. Urban Prelog (Ministrstvo za infrastrukturo) je predstavil novosti nedavno sprejetega Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE), ki je začel veljati 13. novembra, pri čemer pa se določene uredbe začnejo uporabljati s časovnim zamikom. Zakon v nacionalno zakonodajo prenaša več evropskih direktiv, med drugimio notranjem trgu električne energije. Osnove področja, ki ga ureja zakon, se bistveno ne spreminjajo. Glavne novosti se nanašajo na pojem aktivnega odjemalca, neodvisne agregatorje, energetsko skupnost državljanov, pravico do pogodbe z dinamično ceno, nadaljnje uvajanje pametnih števcev, pravico do proizvodnje, shranjevanja in prodaje električne energije, definicijo in spremljanje energetske revščine ter dolžnosti in prepovedi na področju elektromobilnosti. Hkrati se širi prostor Agencije za določanje omrežnine, uvaja se mehanizem za zagotavljanje zadostne oskrbe ter ohranja samooskrba po obstoječi uredbi o samooskrbi. Ostajajo tudi zaprti distribucijski sistemi, omogočeno pa je tudi podeljevanje koncesij za distribucijske operaterje.

Mag. Tina Seršen (Ministrstvo za infrastrukturo) je predstavila ključne vsebine in časovnico sprejemanja Zakona o energetski politiki (ZEP), ki je zadnji šesti zakon, ki izhaja iz delitve Energetskega zakona (EZ-1) in bo nadomestil še preostali del veljavnega EZ-1. V zakonu bo zajeto vse, kar je ostalo iz dosedanje zakonodaje in ni pokrito z novimi področnimi zakoni, denimo določbe o Agenciji za energijo, energetski infrastrukturi, energetski inšpekciji in podobno. Zakon podrobneje ureja prednostno rabo virov, določa obveznosti poročanja, ki izhajajo iz NEPN, odpravlja EKS, posodablja člene, ki urejajo lokalne energetske koncepte, podrobneje ureja postopke nadzora Agencije za energijo in poglavje o energetski infrastrukturi. Zakon naj bi bil glede na pričakovan razplet okoliščin predvidoma potrjen v zadnjem četrtletju prihodnjega leta.

Mag. Ana Stanič (E&A Law) je predstavila priložnosti mehanizma za pravičen prehod za energetska podjetja. Nekatere evropske države so za razliko od Slovenije, ki je za ta evropski mehanizem finančne pomoči prijavila le Saša in Zasavsko regijo, prijavile več regij. Priložnost za črpanje sredstev iz tega sklada ni omejen zgolj na energetska podjetja, temveč vsa podjetja, ki so povezana z uresničevanjem podnebnih ciljev. Za sredstva iz tega sklada v skupni višini 17,5 milijarde EUR lahko kandidirajo tudi nova podjetja, projekti povezani z uvajanjem novih zelenih tehnologij in krožnega gospodarstva, uvajanja obnovljivih virov, zmanjševanja energetske revščine, digitalizacijo, prekvalifikacijo delovne sile in podobno, kar precej širi krog potencialnih prejemnikov pomoči. V kolikšni meri bo Sloveniji uspelo počrpati dodeljena sredstva, bo odvisno od dobro in pravočasno prijavljenih kakovostnih projektov, ki jih je mogoče prijavljati do leta 2026.

Dr. Rajko Pirnat (Inštitut za javno upravo) je razpravljal o pravnih vprašanjih glede možnosti regulacije cen energentov, zlasti električne energije in zemeljskega plina za končne odjemalce in v kolikšni meri lahko država sploh vpliva na blažitev visoke rasti cen energije. Možni ukrepi se nanašajo predvsem na socialno komponento oziroma zaščito ranljivih odjemalcev, pa še tu se srečamo z vrsto omejitev, kot so določitev obvezne javne službe, časovna omejitev ukrepov, določitev upravičenih skupin odjemalcev, poplačilo morebitne nastale škode dobaviteljem in podobno. Ob tem se zastavlja vprašanje, ali se lahko omenjeni možni ukrepi sploh izvajajo brez spremembe obstoječe zakonodaje, pri čemer pa bi morali biti omejeni zgolj na gospodinjske odjemalce, ki se soočajo z energetsko revščino.

Mag. Jure Levovnik (Odvetniška pisarne Jadek & Pensa) se je v predavanju dotaknil vpliva povišanja cen energentov na pogodbena razmerja in poudaril, da so možne rešitve v pogodbenih mehanizmih, spremembah pogodbe ali zakonskih mehanizmih, ki so zahtevni. Udeležence je seznanil, kako pravilno postopati v praksi v skladu s predpisanimi postopki in uveljavljeno sodno prakso, da smo bolj na varni strani.

Luka Jazbec (GEN-I) je v svoji predstavitvi izpostavil ključne poudarke iz svežnja Pripravljeni na 55, ki prinaša dodatne obveznosti, dotaknil pa se je tudi vprašanja rasti cen. Ključni vzroki za skokovito rast cen električne energije v zadnjih mesecih so globalna rast cen premoga, zemeljskega plina in emisijskih kuponov, pa tudi pomen vremenskih vplivov na ponudbo in povpraševanje. Po njegovem mnenju naj bi se cene sčasoma sicer znižale. Ker trenutno visoke cene energije vplivajo na gospodinjstva in celotno gospodarstvo, je Evropska komisija pred časom sprejela dovoljen nabor orodij za ublažitev učinkov visokih cen na prizadete segmente prebivalstva in gospodarstva. Orodja so usmerjena v ohranitev tržnih mehanizmov, namenjena predvsem najbolj ranljivim skupinam odjemalcem, ob tem da ohranjajo dolgoročne signale za brezogljične investicije.

Vir: Prosperia