Republika Slovenija bo dodatno priložila tudi izjavo, v kateri Republika Slovenija izraža jasno nasprotovanje uvrstitvi tega projekta na seznam in poziva Evropsko komisijo, da v skladu s 3. členom uredbe upošteva naše mnenje pri pripravi dokončnega seznama v okviru delegiranega akta. Naš glas proti je sicer močno politično sporočilo vsem državam članicam EU in Evropski komisiji, da je projekt LNG Žavlje za Republiko Slovenijo resnično sporen. Hkrati s tem glasujemo tudi proti 7 našim projektom, ki zaradi nenasprotovanja drugih držav članic zaenkrat ostajajo na seznamu, zato upamo, da bodo uvrščeni v sam delegiran akt, ki ga bo jeseni pripravila Evropska komisija. Glasovanje proti seznamu zaenkrat ne pomeni spremembe glede statusa slovenskih projektov, ki so še vedno prepoznani kot evropsko pomembni.
 

V primeru, da bo projekt "LNG Žavlje" odstranjen s seznama, lahko Republika Slovenija skupni seznam EU projektov podpre, saj je na njem tudi 7 slovenskih projektov.
 

Plinski terminal v Žavljah ima pred slovensko obalo mnoge neposredne negativne okoljske, socio-ekonomske, prometne in varnostne vplive. Gre za promet z ladjami s posebnim režimom, vplive na okolje zaradi zastarele tehnologije in uporabe klora ter vplive na zdravje in morsko okolje živega srebra iz sedimenta. Obstaja tudi velika verjetnost za prekoračitev mejnih vrednosti živega srebra EU, vpliv na rabo solin, ribištvo, turizem, biotsko raznovrstnost, itd.. Vseskozi verjamemo, da bo Italija upoštevala ugotovitve iz čezmejne presoje ter zagotovila dobro stanje v okolju, upoštevala trajnostne cilje razvoja severnega Jadrana ter našla primernejše rešitve za plinske terminale.
 

Uredba (EU) št. 347/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2013 o smernicah za vseevropsko energetsko infrastrukturo in razveljavitvi Odločbe št. 1364/2006/ES in spremembi Uredb (ES) št. 713/2009 in (ES) št. 715/2009 določa pravila za razvoj vseevropskih energetskih omrežij z namenom izpolnitve ciljev energetske politike v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije za zagotovitev učinkovitega delovanja notranjega energetskega trga in zanesljive oskrbe z energijo v Uniji, spodbujanja energetske učinkovitosti ter razvoj novih in obnovljivih virov energije in medsebojnega povezovanja nacionalnih energetskih omrežij.
 

Uredba določa vseevropske prednostne koridorje, ki zajemajo elektroenergetska in plinska omrežja ter infrastrukturo za prevoz nafte in prednostna tematska področja (uvedba pametnih omrežij, elektroenergetske avtoceste, čezmejno omrežje za transport ogljikovega dioksida). Uredba določa postopek in kriterije za identifikacijo posameznih projektov skupnega interesa (PCI), ki bodo vključeni na seznam Evropske unije v obliki delegiranega akta in s tem upravičeni do izvajanja po postopkih, predvidenih z uredbo.
 

Uredba v svojem 3. členu določa, da celotni seznam projektov skupnega interesa EU potrdi Organ odločanja. Pooblastila za odločanje v tem organu so v skladu s 3. členom uredbe omejena na države članice in Komisijo. Končni seznam Unije bo v skladu 3. členom sprejet kot delegiran akt v obliki priloge k uredbi najkasneje do 30. septembra 2013.
 

Sloveniji je sicer uspelo na seznam uvrstiti kar 7 projektov v skupni investicijski vrednosti 1,2 milijarde EUR. Za Slovenijo je takšno število projektov izjemen uspeh in kaže na strateško pomembnost slovenskega energetskega trga za EU. Slovenski projekti na seznamu so:

• plinovodna povezava z Madžarsko (Kidričevo-Lendava),
• plinovodna povezava s Hrvaško (Kalce-Jelšane),
• plinovodna povezava z Italijo (Šempeter-Vodice),
• elektroenergetska povezava z Madžarsko (Cirkovce-Pince),
• elektroenergetska povezava z Italijo (Okroglo-Videm),
• nadgradnja notranje hrbtenice energetskega omrežja iz 220 na 400 kV (Divača-Kleče-Beričevo-Podlog-Cirkovce),
• enosmerni energetski kablovod 500 kV Salgareda-Divača.