Novica

Sedmo nacionalno poročilo po Konvenciji o jedrski varnosti

⇒ Energetika ⇒ Splošno

Vlada RS se je na današni 95. redni seji seznanila s Sedmim nacionalnim poročilom po Konvenciji o jedrski varnosti. Poročilo opisuje dosežke in stanje na področju jedrske varnosti jedrske elektrarne Krško, za katero se ocenjuje, da je v obdobju od 2014 do danes varno obratovala.

Sestanek pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti bo na Dunaju od 27. marca do 7. aprila 2017.

Vlada Republike Slovenije se je seznanila s Sedmim nacionalnim poročilom po Konvenciji o jedrski varnosti in z razširjenim povzetkom tega poročila v slovenskem jeziku. Vlada je pooblastila Upravo RS za jedrsko varnost (URSJV), da poročilo v angleškem jeziku predloži sekretariatu Mednarodne agencije za atomsko energijo in sprejela izhodišča RS na sedmem pregledovalnem sestanku pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, ki bo na Dunaju od 27. marca do 7. aprila 2017.

Sedmo slovensko poročilo o jedrski varnosti obsega obdobje od prejšnjega pregledovalnega sestanka pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, ki je bila leta 2014, do zdaj. Poročilo opisuje dosežke in stanje na področju jedrske varnosti edine slovenske jedrske elektrarne Krško, za katero URSJV ocenjuje, da je v tem obdobju varno obratovala, saj ni bilo nobenih posebnih težav

Najbolj pomembno je izvajanje »po-fukušimskega« nacionalnega akcijskega načrta, ki ga sestavlja program nadgradnje varnosti jedrske elektrarne Krško (PNV), kot najpomembnejši del, in še dodatnih 11 ukrepov, ki obsegajo izdajo odločb, načrtovane tematske preglede, dodatne študije, vabljenje mednarodnih misij za ocenjevanje jedrske varnosti, ponovno presojo strategije upravljanja resnih nesreč v jedrski elektrarni Krško ter obstoječa merila za projektiranje in postopki.

Med izzive jedrske varnosti se šteje tudi ohranjanje in vzdrževanje znanja, ki postaja vse bolj pomembno, saj se s staranjem obstoječega osebja in njihovim odhajanjem v pokoj povečuje možnost, da se določeno znanje izgubi. Izboljšan je bil izobraževalni program v URSJV, ki je zasnovan kot sistematični pristop k usposabljanju, in sprejeta Resolucija o jedrski in sevalni varnosti v RS za obdobje 2013 - 2023, ki prispeva k izboljšanju stanja na področju upravljanja znanja.

Izziv je tudi zmogljivost bazena za izrabljeno gorivo NE Krško, ki bo zapolnjen leta 2019. Po tem času bo NE Krško potrebovala dodatne kapacitete za shranjevanje izrabljenega goriva. Odločili so se za gradnjo suhega skladišča za izrabljeno gorivo z zmogljivostjo 2.600 izrabljenih gorivnih elementov, ki bo zgrajeno do leta 2019.

Med ukrepi za izboljšanje varnosti, ki so bili ugotovljeni med prejšnjim pregledovalnim sestankom pogodbenic Konvencije o jedrski varnosti, so izvajanje priporočil drugega občasnega varnostnega pregleda, izvajanje programa nadgradnje varnosti NE Krško, sprememba pretoka hladila v reaktorski posodi, usklajevanje načrtovanja v sili s Hrvaško in povabila za mednarodne pregledovalne misije.

Vir: MOP


© 2012 - 2024 Portal Energetika