Uredba 2019/941/EU o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije (v nadaljevanju besedila: Uredba RPR) določa pravila za sodelovanje med državami članicami z namenom preprečevanja in obvladovanja kriz pri oskrbi z električno energijo ter priprave na take krize v duhu solidarnosti in preglednosti ter ob popolnem upoštevanju zahtev konkurenčnega notranjega trga električne energije. Namen uredbe je vzpostavitev razmer, v katerih bo oskrba z električno energijo v EU odporna na različne dogodke, ki lahko ogrozijo oskrbo.

Na podlagi 10. člena Uredbe RPR so pristojni organi držav članic zavezani sprejeti in objaviti svoje prve načrte pripravljenosti na tveganja do 5. 1. 2022 in jih redno posodabljati vsaj na vsaka štiri leta. Ministrstvo, pristojno za energijo (Ministrstvo za infrastrukturo) je na podlagi 138. člena Zakona o oskrbi z električno energijo (ZOEE) v Sloveniji določeno kot pristojni organ za sprejem tega načrta. Operativne naloge v zvezi z načrtovanjem pripravljenosti na tveganja in obvladovanjem tveganj ministrstvo prenese na sistemskega operaterja, distribucijskega operaterja ter operaterja trga z električno energijo. Tako je družba ELES, d.o.o. kot sistemski operater, ki izvaja vlogo koordinatorja pri pripravah, opredelitvi in izvajanju nalog za delovanje obrambnega sistema v izrednem stanju, vojni ali krizah ter ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, pripravila prvi nacionalni "Načrt pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije".

Načrt pripravljenosti na tveganja izpolnjuje zahteve 10., 11. in 12. člena Uredbe RPR. Postopki in ukrepi na tem področju v Sloveniji obstajajo že od prej in so v načrtu pretežno povzeti in povezani v obliki, kot jo določa Uredba RPR.

Po postopku iz Uredbe RPR je mreža ENTSO-E v sodelovanju z državami članicami in usklajevalno skupino za električno energijo opredelila in analizirala 31 kriznih scenarijev oskrbe z električno energijo. Med omenjenimi scenariji je 13 takšnih, ki so glede na morebitno nacionalno in regionalno energetsko krizo relevantni za Slovenijo in so zajeti v nacionalnem načrtu:

• Kibernetski napad na subjekte, priključene na električno omrežje
• Kibernetski napad na subjekte, ki niso priključeni na električno omrežje
• Fizični napad na ključne infrastrukturne zmogljivosti
• Fizični napad na kontrolne centre
• Zimske nesreče
• Vročinski vali in sušna obdobja
• Zmrzal
• Gozdni požar
• Potres
• Pomanjkanje fosilnih goriv
• Pandemija
• Večje število istočasnih okvar primarnih elementov električnega omrežja in zapletenih kontrolnih mehanizmov električnega omrežja
• Lokalna tehnična okvara regionalnega pomena

Načrt vsebuje scenarije za krize pri oskrbi z električno energijo, vlogo in pristojnosti pristojnega organa, postopke v primeru krize pri oskrbi z električno energijo, naloge kriznega koordinatorja, posvetovanje z deležniki in preizkuse odziva na izredne razmere. V ta namen je predvidena tudi pomoč med državami članicami v okviru dogovorjenih regionalnih in bilateralnih postopkov. Predpogoj je, da morajo imeti vse države urejen svoj lasten sistem odpornosti, da bodo najprej odporne same, po drugi strani pa posledično sposobne pomagati drugim državam.

Načrt pripravljenosti na tveganje je bil razvit in dogovorjen po posvetovanju z deležniki: operaterjem distribucijskega sistema, elektrodistrubucijskimi družbami, Agencijo za energijo in operaterjem trga.

Podrobnejše informacije

Vir: MZI