Skupina poslank in poslancev Državnega zbora se zavzema za prepoved pridobivanja ogljikovodikov z metodo frackinga na način, da se onemogoči pridobitev rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemične primesi. S tem se zasleduje tudi cilj zagotavljanja zdravega in čistega življenjskega okolja, ohranjanje narave in cilj uresničevanje Pariškega podnebnega sporazuma o ohranjanju rasti globalnega segrevanja pod 1,5 stopinjama Celzija. Za dosego teh ciljev predlagatelji predlagajo dopolnitev 6. člena Zakona o rudarstvu, in sicer naj se doda nov tretji odstavek, s katerim predlagajo, da ne bi bilo mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Prav tako v prehodnih in končnih določbah predlagajo, da se veljavna dovoljenja za raziskovanje in rudarski koncesijski akti ter vloge za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov uskladijo z določbami dopolnjenega zakona v treh mesecih po uveljavitvi spremembe zakona.

Vlada meni, da predlog zakona ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru Republike Slovenije. Predlog zakona določa, da ni mogoče pridobiti dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode ali vode z dodatkom kemičnih primesi pod tlakom. Predlagano besedilo ni ustrezno, saj dopušča vbrizgavanje vseh ostalih medijev.

Zakonodaja na tem področju se med članicami EU razlikuje in je prilagojena naravnim resursom posamezne članice, metodam pridobivanja in poznavanju tehnologije pridobivanje, katere so se v posamezni članici že v preteklosti uporabljale ter geostrateškim in političnim interesom posamezne članice. V večini držav EU je tako z zakonodajo regulirano obsežno hidravlično lomljenje za raziskovanje in izkoriščanje ogljikovodikov iz skrilavca.

Predlog zakona tudi določa, da je potrebno z določbami novele uskladiti veljavna dovoljenja za raziskovanje in rudarske koncesijske akte ter vloge za pridobitev dovoljenja za raziskovanje in rudarske pravice za izkoriščanje ogljikovodikov. Seveda je mogoče spreminjati koncesijske akte, ampak le v določenih primerih, in sicer če so izpolnjeni pogoji, ki so določeni z ustavo (npr. upoštevajoč načelo zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države). Menimo, da ta pogoj ni izpolnjen.

Vlada ocenjuje, da bi se v primeru sprejema predlaganih zakonskih sprememb poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah. Tak poseg bi bil dopusten samo pod pogoji, ki so določeni v ustavi in izhajajo iz odločb ustavnega sodišča. Tak poseg je namreč lahko sporen zaradi varstva načela zaupanja v pravo, ki izhaja iz načela pravne države iz 2. člena ustave. Pri obravnavi predlaganih zakonskih sprememb je tako temeljno vprašanje, čemu je treba dati prednost: javnemu interesu (če oz. kolikor bi ga država uspela izkazati) ali zaupanju prizadetih upravičencev v pravo. V tem okviru pa bi bilo potrebno odgovoriti tudi na vprašanje ali so bile take spremembe za koncesionarje relativno predvidljive, torej ali so prizadeti posamezniki takšno spremembo lahko vnaprej pričakovali, kakšna sta teža spremembe in pomen obstoječega pravnega položaja za naslovnike te določbe ter kakšna sta teža in pomen javnega interesa. Predlog zakona ne vsebuje zadostne utemeljitve posega v upravičena pričakovanja z vseh navedenih vidikov (v obrazložitvi člena se sicer navaja, da gre za sorazmeren ukrep in katere (ustavne) vrednote se z ukrepom zasleduje), a ocenjujemo, da utemeljitev ne upošteva vseh navedenih vidikov in zato ni zadostna.

Besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice. Prepoved hidravličnega lomljena bi se morala jasneje določiti. Zato vlada meni, da ni smiselno, da se posega v pridobljene pravice, saj edina koncesija za pridobivanje nafte in zemeljskega plina poteče 28. maja 2022, pri čemer pa brez pridobljenega pravnomočnega okoljevarstvenega soglasja hidravlično lomljenje do takrat ne bo izvedeno.

Takšne posege v okolje omejuje že okoljska zakonodaja. Pred začetkom izvajanja takšnega posega je treba izvesti presojo njegovih vplivov na okolje in pridobiti okoljevarstveno soglasje. Za določene vrste posegov v okolje je namreč zaradi njihove velikosti, obsega, lokacije ali drugih značilnosti, ki lahko vplivajo na okolje, presoja vplivov na okolje obvezna. Za izkoriščanje ogljikovodikov z vbrizgavanjem vode Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje. Za drugo raziskovanje in pridobivanje ogljikovodikov oziroma nafte in zemeljskega plina pa uredba določa, da je potrebno izvesti predhodni postopek, v katerem se glede na lastnosti posega oceni, ali je potrebna tudi presoja vplivov na okolje ali ne.

Vir: MZI