Tokratno srečanje v Bonnu je »unikatno« v smislu, da so bili na redno poletno zasedanje Konvencije ZN o spremembi podnebja povabljeni ministri (za okolje), vzrok temu pa je nujnost t.i. dviga ambicije zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Pereč problem je namreč, da so cilji zmanjšanja emisij posameznih držav mnogo prenizki, da bi zagotovili omejitev rasti povprečne globalne temperature, kar bi človeštvo z veliko verjetnostjo obvarovalo pred katastrofami velikega obsega zaradi podnebnih sprememb. Ministri naj bi s svojo razpravo v Bonnu dali svoj doprinos v procesu, ki ima za cilj dvig teh ciljev.

Naslov srečanja 5. junija 2014 je Ministrska okrogla miza o dvigu ambicije obveznosti po Kyotskem protokolu. V tem okviru ministri predstavljajo dosežke svojih držav v prvem ciljnem obdobju Kyotskega protokola (2008-2012) in svoje poglede na to, kako bi prišli do bolj ambicioznih ciljev za drugo ciljno obdobje (2013-2020). EU in Norveška sta svoje emisije zmanjšali znatno bolj, kot je bila njuna obveznost po protokolu.

Dne 6. junija 2014 bodo potekale razprave ministrov pod naslovom Ministrski dialog o Durbanski platformi za okrepljeno delovanje (Durbanska platforma je ad hoc delovna skupina za pripravo novega globalnega sporazuma, ki je bila ustanovljena na zasedanju v Durbanu leta 2011). Zadnji dve leti potekajo intenzivne priprave na sprejem novega sporazuma, ki naj bi ga sprejeli decembra prihodnje leto na zasedanju v Parizu, priprave pa se bodo do Pariza še okrepile. Pomembna razlika med Kyotskim protokolom in novim sporazumom, ki je v pripravi, je ta, da prvi vsebuje samo obveznosti zmanjšanja emisij razvitih držav, v novi sporazum pa naj bi bile vključene vse države, z različnimi obveznostmi, odvisnimi od njihove razvitosti, BDP na prebivalca, emisij na prebivalca itd. Mnoge mednarodne aktivnosti, med njimi trenutno ministrsko srečanje v Bonnu, so usmerjene v dosego pravične porazdelitve bremena zmanjšanja emisij med vse države in dovolj visoke ambicioznosti ciljev tega zmanjšanja.

Državna sekretarka mag. Andreja Jerina je v svojem govoru na srečanju omenila glavne usmeritve EU, poziv drugim državam, naj sledijo EU in zvišajo svoje cilje, dotaknila pa se je tudi specifičnih značilnosti Slovenije, ki jo podnebne spremembe ogrožajo bolj, kot je svetovno povprečje. Zaradi slednjega in seveda zaradi solidarnosti z drugimi državami, predvsem najrevnejšimi in najbolj ogroženimi, se Slovenija zavzema za to, da bi prihodnje leto v Parizu sprejeli trden, za vse pravno zavezujoč sporazum, ki bi nas usmeril na pot, ki jo priporoča znanost za zaustavitev podnebnih sprememb in preprečitev uresničenja najneugodnejših scenarijev.

Več o konferenci

Vir: MKO