S področja dela ministrstva za infrastrukturo in prostor je bilo sprejetih še 36 uredb ter 34 podzakonskih aktov. Ministrstvo je skrbelo za kakovostno pripravo projektov za izvedbo v novi finančni perspektivi in za prijavo le-teh za sofinanciranje s sredstvi EU. Na vseh velikih projektih so sklenjene ključne izvajalske pogodbe in so v fazi izvedbe, dva manjša projekta pa sta v zaključni fazi oddaje del. Navedene aktivnosti so omogočile rekordno črpanje EU sredstev v letu 2013 (več kot 80 % realizacija).

Ključni dosežki s področja energetike za leto 2013 so:

• Nov energetski zakon EZ-1. Priprava in sprejem v Državnem zboru novega energetskega zakona (EZ-1), ki v slovenski pravni red prenaša deset direktiv EU in določa pravne ukrepe za izvrševanje šestih uredb EU. Poleg tega novi zakon upošteva tudi ugotovitve računskega sodišča glede prejšnjega zakona in odločbo ustavnega sodišča. Zakon je podlaga za pripravo prihodnje slovenske energetske politike, ki bo utemeljena v Energetskem konceptu Slovenije (EKS)

• Sprememba Rudarskega zakona. Novela zakona je bila pripravljena z namenom, da se zakon popravi in dopolni v delih, kjer ga zaradi napak, pomanjkljivosti ter neusklajenosti znotraj zakona in neusklajenosti z drugimi predpisi ni mogoče izvajati. S spremembo zakona smo omogočili podaljšanje rudarskih pravic vsem koncesionarjem, ki so rudarsko pravico pridobili pred uveljavitvijo ZRud-1C, pa jim je ZRud-1B omogočal podaljšanje le do 31.12.2013. Dodatno je bila z zakonom izvedena implementacija Direktive EU o varnosti naftnih in plinskih dejavnosti na morju.

• Zaključek dveh javni razpisov za sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo javnih stavb. Razpisa vključujeta sofinanciranje operacij za energetsko sanacijo osnovnih šol, vrtcev, zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti v okviru Operativnega programa razvoja okoljske in prometne infrastrukture za obdobje 2007 – 2013, šeste razvojne prioritete Trajnostna raba energije, prve prednostne usmeritve Energetska sanacija javnih stavb (LS2 in LS3). Predmet sofinanciranja so bili projekti energetske sanacije obstoječih stavb osnovnih šol, vrtcev zdravstvenih domov in knjižnic v lasti lokalnih skupnosti sicer energetsko učinkovita sanacija obstoječih stavb ali izvedeni ukrepi pri nadomestnih gradnjah (toplotna izolacija fasad, toplotna izolacija podstrešja, zamenjava ali vgradnja oken).

• Spremenjena Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije. Nova vlada se je v koalicijski pogodbi zavezala, da bo spremenila sistem prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz OVE s ciljem razbremeniti slovensko industrijo z znižanjem cen električne energije za 10 odstotkov. Spremenjena je bila Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom iz obnovljivih virov energije s čimer je bilo slovensko gospodarstvo na letni ravni razbremenjeno za več kot 8 mio EUR in so se prispevki za podpiranje električne energije iz OVE in SPTE energetsko intenzivnim končnim odjemalcem priključenim na SN in VN omrežje znižali v rangu od 40 % do 47 %.

• Slovenija dosegla, da plinskega terminala v Žavljah ne bo. Ministrstvo za infrastrukturo in prostor z zadovoljstvom ugotavlja, da je Evropska komisija pri končni odločitvi glede Plinskega terminala v Žavljah upoštevala tudi pomisleke Republike Slovenije pri pripravi delegiranega akta s prednostnimi energetskimi projekti in na seznam ni uvrstila LNG terminala v Žavljah. K tej odločitvi so zagotovo botrovali tehtno utemeljeni predlogi, pa tudi precejšnji napori, ki jih je Slovenija vložila v to, da bi našla sprejemljivo rešitev glede postavitve plinskega terminala v Severnem Jadranu. Evropska komisija na seznam tako ni uvrstila terminala v Žavljah, je pa jasno vključila v seznam tudi opombo, da bo lokacijo plinskega terminala v Severnem Jadranu določila Italija v dogovoru s Slovenijo.

Med prednostnimi nalogami za leto 2014 s področja energetike je izpostavljena priprava strateškega razvojnega dokumenta - Energetskega koncepta Slovenije, ki ima podlago v novem energetskem zakonu. Energetski koncept Slovenije (EKS) predstavlja osnovni razvojni dokument, s katerim bodo določeni cilji konkurenčne, trajnostno naravnane in zanesljive oskrbe z energijo na nacionalnem nivoju za naslednjih 20 let in okvirno tudi za naslednjih 40 let.