Slovenija je podporo takšni viziji dobila tudi z novim energetskim zakonom EZ-1, ki ga je DZ po vetu DS potrdil 24. februarja 2014 in pričakujemo objavo v Uradnem listu v petek, 7. marca 2014. Ta med drugim prinaša novosti tudi na področju učinkovite rabe energije, ki poleg pozitivnih vplivov na okolje predstavljajo ukrepe za izhod iz gospodarske krize. Gre za t.i. win-win ukrepe (zmagovalne) in priložnost za naš razvoj.

Dejstvo je, da bomo z učinkovitejšo rabo energije potrebovali manj energije in hkrati ustvarili nova delovna mesta. Gre za delovno intenzivne investicije, pri katerih se uporabljajo proizvodi v pretežni meri domače proizvodnje (gradbeni material, stavbno pohištvo), zato je ustvarjena dodana vrednost na enoto investicije med največjimi in predstavlja največji generator rasti BDP.

Iz evropske zakonodaje izhaja obveznost, da vsako leto energetsko obnovimo 3 % površine stavb v lasti in rabi države. Za to bo potrebnih 50 mio EUR investicij letno, kar bo po naših ocenah pomenilo 1200 delovnih mest in še enkrat toliko posrednih delovnih mest (proizvodnja materialov, idr.). Tudi z vidika javnih financ ima ta ukrep pozitivne učinke, saj se vložena javna sredstva lahko vsaj podvojijo (npr. ob 40 % subvenciji se vložena javna sredstva podvojijo iz naslova priliva davkov in prispevkov, ob 20 % pa početverijo). Zniževanje stroškov tako vpliva na naše položnice, pa na večjo konkurenčnost gospodarstva, na nova delovna mesta ter manj emisij toplogrednih plinov.

Energetski zakon med drugim podrobneje ureja tudi energetske izkaznice stavb. Namenjena je predvsem potencialnim kupcem oz. najemojemalcem, da imajo informacijo o energetski učinkovitosti stavbe (ali stanovanja) ter o morebitnih potrebnih posegih na hiši. Bistven del energetske izkaznice ni zgolj podatek o rabi energije, temveč priporočila za stroškovno učinkovite izboljšave energetske učinkovitosti. Ta predstavljajo spodbudo za izvedbo najpomembnejših ukrepov in niso splošna, ampak se nanašajo na stavbo, za katero je energetska izkaznica izdelana. Lastnik oziroma uporabnik stavbe lahko zmanjša porabo energije z izvedbo teh priporočil.

Sicer pa se samo s t.i. mehkimi ukrepi, to so ukrepi, ki temeljijo na spremembi obnašanja - brez investicij (zapiranje oken, ugašanje luči…), lahko privarčuje do 10 % pri strošku za energijo. Ti ukrepi so tudi najcenejši.

Seveda pa morajo biti javne stavbe za zgled vsem ostalim. Nov energetski zakon predvideva, da morajo vse javne stavbe s površino nad 250 m² imeti veljavno izkaznico. Do 9. julija 2015 je sicer ta meja kot prehodno obdobje nad 500 m².

Ob današnji priložnosti je minister izobesil  tudi energetsko izkaznico za to stavbo – sedež ministrstva za infrastrukturo in prostor: torej javno stavbo. Energetska izkaznica je pokazala, da je stavba precej energetsko učinkovita (ker je nova, zgrajena po letu 2002), da pa je še kar nekaj možnosti, da bi dosegli prihranek energije. Izkazalo se je, da se v stavbi samo za električno energijo porabi toliko kot za ogrevanje. Kot je priporočeno v energetski izkaznici bomo porabo proučili, informirali zaposlene in jim priporočili, kako naj ravnajo, da bo manjša poraba električne energije ter izvedli manjše tehnične ukrepe.