Za možnost obvladovanja kriznih razmer na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema ter oskrbe s toploto in da bi se preprečile težko popravljive posledice, ki lahko nastanejo zaradi povečanega povpraševanja po energiji (predvsem premoga in zemeljskega plina), zmanjšane dodatne oskrbe Evrope s plinom, manjše lastne proizvodnje ter nerezerviranih dodatnih količin plina iz Rusije in manjše proizvodnje elektrike iz obnovljivih virov kot običajno, je potrebno sprejeti nov zakon z nujnimi ukrepi za:

• upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema,
• zanesljivo oskrbo z energijo,
• zmanjševanje uvozne odvisnosti in
• zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov.

S predlogom zakona se sprejemajo:

1. Ukrepi za upravljanje povečanega tveganja na področju delovanja elektroenergetskega in plinskega sistema

Pod te ukrepe spada pristojnost vlade, da v primeru dejanskih ali predvidenih motenj pri oskrbi z električno energijo in plinom v Sloveniji razglasi nižjo ali višjo stopnjo tveganja. Vlada razglasi nižjo stopnjo tveganja zaradi priprave na krizo na področju oskrbe z energijo takrat, ko je zelo verjetno, da bo potrebno razglasiti stopnjo pripravljenosti v sektorju oskrbe s plinom skladno z Uredbo 2017/1938/EU o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom ter stanje pripravljenosti v sektorju oskrbe z električno energijo skladno z Uredbo 2019/941/EU o pripravljenosti na tveganja v sektorju električne energije. Pri tej stopnji tveganja je na voljo še nekaj časa do kriznih razmer, a je že potrebno obvestiti energetske družbe in odjemalce električne energije in zemeljskega plina preko sredstev javnega obveščanja, da se naj pripravijo na pričakovane krizne razmere in izvedejo potrebne in možne ukrepe. Višjo stopnjo tveganja, ki pomeni krizo na področju oskrbe z energijo bo vlada razglasila, ko bodo nastopile izredne razmere pri oskrbi z zemeljskim plinom in imamo krizno stanje v sektorju električne energije. Pri višji stopnji je potrebno izkoristiti vse nacionalne potenciale za proizvodnjo električne energije in toplote, zato bo zaradi razmer dopuščeno začasno odstopanje od zahtev glede mejnih vrednosti emisij, ki so na podlagi predpisov za urejanje varstva okolja postavljene za obratovanje elektrarn, naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike in kurilnih naprav za ogrevanje, za katere se zahteva okoljevarstveno dovoljenje.

2.  Ukrepi za zanesljivo oskrbo z energijo

To poglavje ureja skladiščenje plina in sproščanje obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov. Nosilec bilančne skupine mora zagotoviti skladiščenje plina v drugih državah članicah EU na dan 1. november v obsegu, ki je enak vsaj 15 % povprečne letne dobave plina te bilančne skupine končnim odjemalcem v Republiki Sloveniji v zadnjih petih letih. Čeprav skladišča zemeljskega plina v EU predstavljajo le okoli 25 % letne porabe plina in samostojno ne morejo zagotavljati oskrbe s plinom za EU, pa so pomemben dejavnik pri uravnavanju porabe plina v zimskem času, zato je še posebej kritično, če so v teh negotovih časih za oskrbo s plinom, pred zimskim obdobjem napolnjena premalo. Da bi spodbudila primerno polnost skladišč na začetku zime, je sprejeta Uredba 2022/1032/EU.

Zakon o blagovnih rezervah (Ur. l. RS, št. 96/09 – UPB in 83/12) v 21. a členu določa, da se zaradi zagotavljanja visoke stopnje varnosti oskrbe z nafto in naftnimi derivati v primeru motenj in nestabilnosti na trgu Republike Slovenije ali zaradi izpolnjevanja mednarodnih obveznosti Republike Slovenije o sproščanju obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov oblikujejo obvezne rezerve nafte in naftnih derivatov. Republika Slovenija zagotavlja minimalne količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov, ki ustrezajo dnevnemu povprečnemu neto uvozu za 90 dni. S prenosom določb Direktive Sveta 2009/119/ES z dne 14. septembra 2009 o obveznosti držav članic glede vzdrževanja minimalnih zalog surove nafte in/ali naftnih derivatov v nacionalno zakonodajo se tako količine obveznih rezerv nafte in naftnih derivatov ne smejo znižati pod raven 90 dni, kar pomeni, da se lahko sprostijo le količine, ki jih Republike Slovenije hrani nad 90 dni. Zaradi potencialnih motenj pri oskrbi z zemeljskim plinom in istočasnih motenj na trgu električne energije, je potrebno oblikovati dodatne rezerve nadomestnega goriva za plinske elektrarne za čas, ko bodo morale proizvajati električno energijo, plina pa ne bo na voljo. Te dodatne rezerve je potrebno oblikovati v primeru razglašene nižje stopnje tveganja.

3.  Ukrepi za zmanjševanje uvozne odvisnosti  

V sklopu teh ukrepov je omogočeno, da se za končne odjemalce, ki distribucijskemu operaterju podajo vlogo za priključitev naprave za samooskrbo do vključno 31. 12. 2023, in ki jih distribucijski operater do vključno 31. 12. 2024 registrira kot končne odjemalce s samooskrbo uporabljajo določbe 315.a člena Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 60/19 – UPB, 65/20 in 158/20 – ZURE) in Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 17/19 in 197/20), in sicer dokler uporabljajo napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, nadalje so določene obveznosti državnih podjetij glede skupnostne samooskrbe, če investirajo v projekte za proizvodne naprave za proizvodnjo električne energije na obnovljive vire energije, ki so enaki ali večji od 100 kW inštalirane moči, določena je omejitev temperature zraka za namen ogrevanja v javnih stavbah in stavbah, kjer se zadržuje javnost, omejitev osvetljevanja, prostovoljno zmanjšanje odjema plina, ki je povezano s sorazmernim povračilom prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom. V tem poglavju je določena še prepoved subvencij za plinske kotle in kogeneracije in drugi ukrepi, katerih namen je omejevanje uporabe plina.

4.  Ukrepi za zmanjševanje pritiskov na cene energije zaradi volatilnosti energetskih trgov
V  tem poglavju je v sklopu ukrepov omogočeno predvideno zmanjšanje porabe plina tudi na način, da se pogodbene kazni iz dobavnih pogodb med dobaviteljem in končnim odjemalcem, ki so posledica manjšega odjema plina kot dogovorjeno, ne obračunavajo, prav tako se obračuna omrežnina za nižjo porabo plina, določena je najvišja višina plačil za koncesijo za gospodarsko izkoriščanje vode za proizvodnjo električne energije, neposredni nakup električne energije od proizvajalcev, urejajo se ceniki toplote za gospodinjske in druge zaščitene odjemalce, urejen je neposredni nakup električne energije od proizvajalcev, kateri so v 100 % lasti Republike Slovenije ter dano pooblastilo SID banki, da v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi posebne pogodbe o zastopanju opravlja vse posle v zvezi z izdajo, spremljanjem in unovčevanjem jamstev, na podlagi katerih se dobaviteljem zemeljskega plina, ki le tega kupujejo na trgih izven EU, omogoči nakup zemeljskega plina, s katerim se bo zagotovilo nemoteno oskrbo odjemalcev zemeljskega plina v Republiki Sloveniji.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog zakona v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 26. 9. 2022. Javnost lahko spremlja postopek sprejemanja predpisov tudi preko enotne vstopne točke za sodelovanje javnosti E-demokracija.

Podrobnosti

Vir: MZI