Določbe 7. člena Direktive o energetski učinkovitosti (2012/27/EU) določajo da mora vsaka država članica določiti sistem obveznosti energetske učinkovitosti, s katerim zagotovi, da distributerji energije oziroma podjetja za maloprodajo energije, ki delujejo na ozemlju posamezne države članice, do 31. decembra 2020 dosežejo cilj skupnega prihranka končne energije. Ciljni prihranek energije so letni prihranki energije v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2020 in sicer v višini 1,5 % letne količine prodane energije končnim odjemalcem s strani vseh distributerjev energije ali vseh podjetij za maloprodajo energije glede na povprečje v zadnjih treh letih pred 1. januarjem 2013.

Energetski zakon (EZ-1) v 318. in 319. členu določa, da morajo vsi dobavitelji energije končnim odjemalcem (v nadaljevanju: zavezanci) zagotavljati prihranke energije pri končnih odjemalcih. Dan je nastavek za uredbo vlade, ki bo določila višino prihrankov za posamezne zavezance. Določeno je tudi, da se obveznost delno lahko izpolni z ukrepi, ki ne zmanjšajo končne porabe energije, ugodno pa vplivajo na primarno porabo energije, ker povečujejo izkoristek v sektorjih pretvorbe in transporta energije. Nadalje je dopuščena izjema za način izpolnjevanja obveznosti doseganja prihrankov energije pri končnih odjemalcih in sicer z vplačilom v nacionalni sklad za energetsko učinkovitost, to je Eko sklad. Ta izjema je dopuščena v 20. členu Direktive 2012/27/EU. Določen je tudi način po katerem se določi višina vplačila: to je zmnožek prihrankov, ki jih mora zavezanec doseči in specifičnih stroškov doseganja prihrankov, po katerih bo te prihranke namesto zavezanca dosegel Eko sklad, tako da bodo prihranki na nacionalnem nivoju doseženi. Na ta način bo doseženega polovica prihranka, ki ga določa direktiva 2012/27/EU.

Nova shema se od sedaj veljavne razlikuje v tem, da po novem način financiranja ukrepov ni določen. To pomeni, da se strošek izvajana sheme prenaša na sama podjetja, ki prodajajo energijo, po drugi strani pa imajo ta podjetja  več fleksibilnosti pri samem načinu izvedbe in financiranju ukrepov za povečanje energetske učinkovitosti.

Druga polovica prihranka bo dosežena z izvajanjem ukrepov Eko sklada, za kar je pravna podlaga dana v 314. in 317. členu EZ-1. V drugem odstavku 314. člena je določeno, da Eko sklad na nacionalni ravni pripravlja in izvaja program za izboljšanje energetske učinkovitosti. V 317. členu je določen način financiranja tega programa.

Sredstva se zagotavljajo s plačilom prispevka k ceni električne energije, toplote in goriv za povečanje energetske učinkovitosti, ki so ga dolžni plačevati vsi končni odjemalci dobavitelju energije oziroma goriv. Končni odjemalci sredstva v obliki prispevka k ceni energije oziroma goriv plačujejo operaterju, kjer ta obstaja, pri drugih energentih pa dobavitelju energije oziroma goriv, le ta pa jih nakazuje Eko skladu.

Višina prispevka je določena tako, da je vsaka kilovatna ure energije, ne glede na to v kakšni obliki je, enakomerno obremenjena. Skupna zbrana sredstva na letnem nivoju morajo zadoščati za izvajanje programa Eko sklada. Ta sredstva vključujejo del sredstev, ki so prihodek Eko sklada in so namenjena pokritju stroškov izvajanja programa (plače, materialni stroški).

Prispevek načeloma plačujejo končni odjemalci energije. V primeru, ko je količina goriva ali energije, ki jo proda posamezni dobavitelj zelo majhna je smiselno, da se prispevek obračuna že prej. Določene vrste energije oziroma goriv se predno so dobavljene končnim odjemalcem večkrat prodajo. Tak primer predstavlja prodaja plina v jeklenkah na različnih prodajnih mestih. V tem primeru je smiselno, da se prispevek obračuna že v polnilnici jeklenk.

V 317. členu je tudi določba, da Eko sklad v okviru poročila o izvedenem programu objavi tudi specifične stroške doseganja prihrankov. To so skupni stroški vseh ukrepov (spodbuda Eko sklada, brez stroškov izvajanja programa), ki jih je v okviru svojega programa za povečanje energetske učinkovitosti izvajal Eko sklad, deljeni s skupnimi prihranki doseženimi z izvedbo programa. Specifični stroški doseganja prihrankov pomenijo »ceno« doseganja ene kilovatne ure prihrankov. Pri tem se upošteva le sredstva Eko sklada, ne pa tudi lastnih sredstev investitorjev.

Zainteresirna javnost lahko pripombe pošlje na predpisanem obrazcu do vključno 14.08.2014 na e-naslov: gp.mzip@gov.si.

Podrobnejše informacije

Povezani dokumeneti:

• Uredba o zagotavljanju prihrankov energije pri končnih odjemalcih - predlog za javno obravnavo, 03. julij 2014
• Obrazec za pripombe