Slovenija je v okviru Načrta za okrevanje in odpornost (v nadaljevanju: NOO) opredelila razvojna področja s pripadajočimi reformami in naložbami, ki bodo prispevale k blaženju negativnih gospodarskih in socialnih učinkov epidemije covida-19 ter pripravile državo na izzive, ki jih predstavljata zeleni in digitalni prehod.

V okviru komponente Trajnostna prenov stavb (C1 K2) je cilj ukrepa energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena povečati energetsko učinkovitost stavb, kjer s celovitimi prenovami načrtujemo vsaj 30-odstotno zmanjšanje porabe primarne energije na teh stavbah v primerjavi s porabo pred energetsko prenovo. Naložbe v povečanje energetske učinkovitosti stavb bodo prispevale k cilju zmanjšanja emisij TGP v stavbah za vsaj 70 % glede na leto 2005 in deležu vsaj 2/3 rabe energije v stavbah iz OVE (delež rabe OVE v končni rabi energentov brez električne energije in daljinske toplote) kot določa Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN).

V tem okviru se prednostno naslavljajo stavbe javnega sektorja, ki so izjemno pomembne za strateško delovanje države, imajo kot vzorčni primeri pomemben širši demonstracijski učinek in so pomembne tudi z vidika epidemije COVID-19 ter jih je možno takoj prenoviti. To so:

• stavbe izjemnega upravnega pomena zaradi epidemije COVID-19,
• stavbe izjemnega družbenega pomena zaradi epidemije COVID-19,

ki spadajo v enega izmed štirih sklopov po namembnosti stavb:

• Sklop 1: Stavbe, ki so namenjene vzgojno izobraževalnim procesom in katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja;
• Sklop 2: Stavbe, ki so namenjene zagotavljanju kulturnih dejavnosti in varovanja kulturnih dobrin in katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja;
• Sklop 3: Stavbe, ki so namenjene za izvajanje tistih upravnih dejavnosti, katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja;
• Sklop 4: Stavbe, ki so namenjene izvajanju ukrepov za zagotavljanje varnosti ljudi, okolja in premoženja in katerih prenova je ključna za zagotavljanje standardov delovanja in udobja.

V okviru naložbe so lahko vključene le celovite prenove stavb, ki so v celoti v lasti Republike Slovenije in/ali osebe širšega javnega sektorja, katerih ustanovitelj je zgolj Republika Slovenija, in ki so v okviru okrevanja po COVID-19 posebnega upravnega ali družbenega pomena, ter zagotavljajo optimalno delovanje v primeru ponovitve izrednih situacij v državi, kot je epidemija.

Javno povabilo za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru NOO je bilo na spletni strani Portal Energetika in spletni strani vlade objavljeno 22. 12. 2022. Na prvi rok, ki je bil 27. 2. 2023, je prispelo osem projektov iz nosilnega organa Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Vsi projekti izpolnjujejo pogoje za energetske prenove stavb izjemnega upravnega ali družbenega pomena v okviru NOO. Skupni znesek sofinanciranja na podlagi prvega roka povabila znaša 28.622.592 EUR. Seznam projektov iz prvega roka je objavljen na spletni strani.

Povezava na javno povabilo

Vir: MOPE