S 315.a členom Energetskega zakona je bilo gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogočeno, da lahko postavijo napravo za proizvodnjo električne energije, ki je priklopljena na notranjo inštalacijo stavbe, ter tako proizvedeno električno energijo uporabljajo za potrebe porabe same stavbe (v omrežje se oddajajo samo viški, električna energija pa se porabi na lokalnem nivoju, v sosednjih stavbah). Samooskrba pa je bila omogočena lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (tj. individualna samooskrba) in različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način so lahko koristi samooskrbe deležni tudi tisti, ki npr. živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene). Bistvo oz. glavna prednost omenjenega koncepta samooskrbe je v tem, da se količina električne energije, prevzete iz omrežja in oddane v omrežje kompenzirata – to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja (ki je praviloma koledarsko leto) plača samo razliko, če je prevzel več kot je oddal v omrežje. Če pa je prevzel manj kot je oddal v omrežje ne plača ničesar (razen dajatev, ki niso vezane na količino prevzete električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru).

Ne glede na to, da evropska direktiva o spodbujanju uporabe OVE (in tudi druga EU zakonodaja) izrecno spodbuja samooskrbo, pa koncept netiranja po Energetskem zakonu ni skladen z evropsko direktivo o trgu z električno energijo, ki določa, da bo v prihodnje morala biti obračunana omrežnina za celotno električno energijo, prevzeto iz distribucijskega omrežja. Direktiva 2019/944/EU o trgu z električno energijo ne dovoljuje več koncepta netiranja za tiste, ki vstopijo v sistem samooskrbe po 31. 12. 2023, zato je obračun po novem sistemu samooskrbe na podlagi Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in uredbi zastavljen na način, kot ga določa omenjena direktiva (torej brez netiranja prevzetih in oddanih količin električne energije).

Osnovni koncept individualne in skupnostne samooskrbe pa z ZSROVE in novo uredbo ostaja nespremenjen in celo nadgrajen, saj za končne odjemalce s samooskrbo določa npr. oprostitve in delne oprostitve plačil določenih prispevkov, omogoča jim pridobitev potrdil o izvoru in podpor za proizvodno električne energije iz OVE po ZSROVE, vstop v sistem samooskrbe se omogoča vsem končnim odjemalcem, ki so priključeni na distribucijsko omrežje (kar do sedaj ni bilo mogoče, saj je bil omejen le na gospodinjske in male poslovne odjemalce), investitorjem se omogoča naložbena pomoč v obliki nepovratnih sredstev. Ugodnosti za končne odjemalce s samooskrbo naj bi prinesli tudi novi predpisi Agencije za energijo, ki urejajo omrežnino, kar bo bistvenega pomena, saj bo potrebno tudi po sistemu samooskrbe po ZSROVE zagotoviti dovolj spodbud, da bi se v čim večji meri spodbudilo investiranje v naprave za samooskrbo.

Povezava na sprejeto uredbo

Vir: MZI