V skladu s sprejetim Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom (NEPN) bo morala Slovenija do leta 2030 doseči vsaj 27-odstotni delež obnovljivih virov energije v bruto končni rabi energije s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24). Za uresničitev tega cilja je kot obnovljiv vir energije pomembna tudi vetrna energija, pri čemer so možnosti za izrabo vetrne energije v Sloveniji omejene (Natura 2000) in precej manjše kot v drugih državah (Slovenija nima možnosti postavitve vetrnih elektrarn »off-shore«). Dodatne možnosti za izrabo vetrne energije zmanjšuje zelo razpršena poselitev (zelo malo lokacij z ustrezno hitrostjo vetra izpolnjuje zahteve za potreben odmik od naselij zaradi varstva pred hrupom). Poleg navedenega se nasprotovanje vetrni energiji v Sloveniji krepi tudi v nekaterih lokalnih skupnostih, splošni javnosti in delih nevladnega sektorja.

Zaradi vsega zgoraj naštetega je Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) v 21. členu povsem na novo uredil nadomestilo za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Nadomestilo mora plačati proizvajalec električne energije iz energetskega potenciala vetra občini, v kateri je proizvodna naparava, in sicer ne glede na druge javne dajatve, ki jih je dolžan plačevati. Namen te določbe je povečati družbeno sprejemljivost vetrnih elektrarn in zmanjšati učinek koncepta »ne na mojem dvorišču«, ki simbolizira nasprotovanje lokalnega prebivalstva predlogom investitorjev za proizvodne objekte, posebej vetrne elektrarne.

V osmem odstavku 21. člena ZSROVE je Vladi Republike Slovenije dano pooblastilo za podrobnejšo ureditev pravil za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, in sicer z Uredbo o nadomestilu za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter, ki je predmet tega gradiva.

Predmetna uredba torej podrobneje določa pravila za odmero in plačevanje nadomestila za izrabo prostora za proizvodno napravo na veter. Zavezanec za plačilo nadomestila je proizvajalec električne energije. Upravičenec do prejema nadomestila pa je občina, v kateri se nahaja proizvodna naprava na veter. Osnova za nadomestilo je ocenjeni celoletni prihodek zavezanca za plačilo nadomestila, ki izvira iz proizvodnje električne energije iz vetrne energije njegovih posameznih proizvodnih naprav. Navedeno nadomestilo je letna obveznost zavezanca za plačilo nadomestila, ki se zavezancu za plačilo nadomestila odmeri za preteklo leto po triodstotni stopnji od vrednosti osnove, in sicer z odločbo, ki jo izda ministrstvo, pristojno za energijo, po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc in na podlagi podatkov, ki jih je zavezanec za plačilo nadomestila dolžan posredovati ministrstvu, pristojnemu za energijo.

Podrobnosti

Vir: MZI