Ker je nov Energetski zakon (EZ-1) razveljavil vse podzakonske akte, ki so bili izdani na podlagi starega zakona, je bilo potrebno sprejeti nove podzakonske predpise, med katerimi je tudi nov »Pravilnik o načinu delitve in obračuna stroškov za toploto v stanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli«. Pravilnik, ki ga je izdal minister za infrastrukturo v soglasju z ministrico za okolje in prostor, v skladu z Direktivo 2012/27/EU o energetski učinkovitosti določa način merjenja toplote ter način delitve in obračuna stroškov za toploto v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli.

Določbe pravilnika se uporabljajo v večstanovanjskih in drugih stavbah z več posameznimi deli, ki imajo štiri ali več posameznih delov (stanovanja, lokali,…) in skupen sistem ogrevanja ali skupen sistem priprave tople sanitarne vode. Če ima večstanovanjska stavba skupen sistem ogrevanja, nima pa skupnega sistema za pripravo tople vode, se uporabljajo samo določbe za ogrevanje.

Direktiva 2012/27/EU določa, da se na mesto oddaje ali na toplotni izmenjevalnik namesti števec za celotno stavbo, ločeno za toplo vodo in ogrevanje. To je določeno v 356. členu EZ-1, v prehodnih določbah pa je določeno, da je rok za vgradnjo teh števcev 1. oktober 2015. Večina stavb ima vgrajen en števec za toploto, saj je bila to obveznost, ki jo je določal že star Energetski zakon. Novost je namestitev ločenega števca za sanitarno toplo vodo za celo stavbo. Podrobno urejanje v pravilniku ni potrebno, saj je zakonska določba izvedljiva. Merjenje toplote za celo stavbo je predpogoj za delitev stroškov znotraj stavbe z več posameznimi deli. Kljub temu Pravilnik določa tudi način delitve stroškov za toploto tudi, če delilniki niso vgrajeni oziroma če ne delujejo, tako da je ključ delitve znan v vsakem primeru.

Podobno kot je določal stari pravilnik, tudi po novem lastniki odločajo ali želijo delilnike na radiatorjih ali kalorimetre, kjer je to sploh možno. Za nove večstanovanjske stavbe je v vsakem primeru obvezna uporaba števcev oz. kalorimetrov že od leta 2000, tako za ogrevanje kot toplo vodo. Pravilnik tudi jasno določa, da je potrebno vgraditi en vodomer za toplo vodo za vsako stanovanje, kjer pa tehnične možnosti tega ne dopuščajo, pa je potrebno vodomer vgraditi ob rekonstrukciji sistema za razvod tople vode.

Lastniki odločijo o vrsti in tipu delilnikov ter o začetku in trajanju obračunskega obdobja. Bistvena razlika v primerjavi s starim pravilnikom pa je pri odločanju o parametrih za delitev in obračun stroškov ogrevanja, ki jih po novem določi izvajalec delitve.

Osnovni princip delitve stroškov je enak kot v starem pravilniku: del stroškov se deli po ogrevani površini, del pa po porabniških deležih, to je v razmerju odčitkov delilnikov. Obračun po delilnikih se lahko izvede le v primerih, če je na razpolago več kot 50 % odčitkov z delilnikov.

Jasno so določene naloge upravnika, ki je odgovoren za zagotavljanje podatkov o ogrevani površini in o številu oseb ter naloge izvajalca delitve, ki je po novem odgovoren za določitev korekcijskih faktorjev in drugih parametrov za delitev.

V večstanovanjskih stavbah, kjer so stroške delili skladno z določbami starega pravilnika, lastnikom ni potrebno sprejeti novih sporazumov o delitvi.

Podrobnejše informacije