Sveženj določa širok nabor ukrepov za okrepitev odpornosti EU na motnje v oskrbi s plinom. Med ukrepi so zmanjšanje povpraševanja po energiji, povečanje proizvodnje energije v Evropi (tudi iz obnovljivih virov), nadaljnji razvoj dobro delujočega in popolnoma integriranega notranjega energetskega trga ter diverzifikacija energijskih virov, dobaviteljev in poti. Poleg tega predlogi prinašajo večjo preglednost na evropski energetski trg in prinašajo več solidarnosti med državami članicami.

Sveženj za energetsko varnost se predstavlja v luči novega svetovnega in univerzalnega sporazuma o podnebnih spremembah, ki so ga svetovni voditelji sprejeli 12. decembra 2015 v Parizu. Pariški sporazum je podjetjem in snovalcem politik poslal jasen znak s tem, da je čisto energijo postavil na nepovratno pot in pripravil temelje za svetovni energetski prehod. Podpredsednik Komisije, pristojen za energetsko unijo, Maroš Šefčovič je dejal: "V strategiji za energetsko unijo, ki smo jo predstavili pred letom dni, smo Evropejcem obljubili zanesljivo, trajnostno in konkurenčno energijo. Tokratni sveženj se osredotoča na zanesljivost oskrbe, a se dotika vseh treh splošnih ciljev. Svojo obljubo izpolnjujemo z zmanjšanjem povpraševanja po energiji in boljšim upravljanjem dobave iz zunanjih virov, s čimer izboljšujemo stabilnost evropskega energetskega trga."

Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je dodal: "Po krizah oskrbe s plinom leta 2006 in 2009, ki sta milijone ljudi prepustili mrazu, smo rekli: "Nikdar več! Vendar so stresni testi leta 2014 pokazali, da nas lahko še vedno veliko preveč prizadenejo motnje v dobavi plina. Poleg tega so politične napetosti na naših mejah resen opomin, da ta težava ne bo izginila kar sama od sebe. Pri novih predlogih gre za zanesljiv, konkurenčen in prožen sistem, v katerem se energija pretaka prek meja, koristi pa žanjejo potrošniki. Gre za to, da stopimo skupaj in zavarujemo najranljivejše. Prizadevamo si tudi zagotoviti prihodnost s čisto energijo: zagotavljam vam, da je naša zaveza prehodu k čisti energiji nepreklicna in da se o njej ni mogoče pogajati."

Kaj vse je v svežnju, ki ga je sprejela Komisija?

Uredba o zanesljivi oskrbi s plinom
Plin igra vlogo pri prehodu v nizkoogljično gospodarstvo in je še naprej pomemben v mešanici energijskih virov EU. Vendar sedanja zunanja odvisnost od EU zahteva, da okrepi odpornost svojih trgov zoper motnje v oskrbi s plinom. Da bi lahko karseda izkoristili likvidni in konkurenčni trg, je treba izboljšati preglednost na trgu s plinom v EU. Da bi se spopadli s to krhkostjo sistema, Komisija predlaga premik od nacionalnega pristopa k regionalnemu pristopu pri oblikovanju ukrepov za energetsko varnost. Poleg tega predlog uvaja načelo solidarnosti med državami članicami, da bi zagotovili oskrbo gospodinjstev in osnovnih socialnih služb, kot je zdravstvo, v primeru hude krize, ki bi prizadela njihovo oskrbo.

Sklep o medvladnih sporazumih na področju energije
EU mora zagotoviti večjo preglednost medvladnih sporazumov, ki se nanašajo na zanesljivost oskrbe s plinom EU in ki jih države članice podpišejo s tretjimi državami, in njihovo popolno skladnost s pravom EU. V ta namen uvaja predhodno preverjanje skladnosti s strani Komisije. Ta predhodna ocena omogoča preverjanje skladnosti s pravili konkurence in zakonodajo notranjega energetskega trga še pred pogajanji o sporazumih, njihovim podpisom in sklenitvijo. Države članice bodo morale pred podpisom sporazumov v celoti upoštevati mnenje Komisije.

Strategija za skladiščenje utekočinjenega zemeljskega plina in plina
Evropa je največji svetovni uvoznik zemeljskega plina. Skupna uvozna zmogljivost utekočinjenega zemeljskega plina EU je znatna – z njo lahko trenutno pokrijemo 43 % skupnega sedanjega povpraševanja po plinu (2015). Vendar še vedno obstajajo znatne regionalne razlike glede dostopa do utekočinjenega zemeljskega plina. Komisija predlaga strategijo za utekočinjeni zemeljski plin, ki bo izboljšala dostop vseh držav članic do utekočinjenega zemeljskega plina kot alternativnega vira plina. Osrednji elementi te strategije so gradnja strateške infrastrukture za dokončno oblikovanje notranjega energetskega trga in odkrivanje projektov, s katerimi bi odpravili odvisnost nekaterih držav članic od enega samega vira.

Strategija za ogrevanje in hlajenje
Za ogrevanje in hlajenje stavb ter industrijo se porabi polovica energije EU. Poleg tega 75 % te energije izvira iz fosilnih goriv. V predlagani strategiji za ogrevanje in hlajenje je največji poudarek na odstranjevanju ovir za razogljičenje stavb in industrije. V njej se tudi poudarja, da bosta večja energijska učinkovitost in raba obnovljivih virov energije vplivali na energetsko varnost. Bolj strateški pogled na ta sektor je ključen, če hoče EU izboljšati svojo neodvisnost od zunanjih dobaviteljev.

Ozadje
Ena izmed prednostnih nalog Junckerjeve Komisije je vzpostavitev trdne evropske energetske unije s podnebno politiko, usmerjeno v prihodnost. Cilj evropske energetske unije, določen v okvirni strategiji iz lanskega februarja, je odjemalcem EU – gospodinjstvom in podjetjem – zagotoviti zanesljivo, trajnostno, konkurenčno in cenovno dostopno energijo. To bo zahtevalo temeljito preoblikovanje naše energijske krajine. Omogočilo bo nadaljnje inovacije v sektorju in s tem prispevalo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v EU ter varovanju okolja. Komisija Evropski parlament in Svet odločno poziva, naj današnje predloge zelo hitro in prednostno sprejmeta, da se okrepi odpornost Evrope na morebitne motnje v oskrbi z energijo.

Energetska varnost je ena izmed petih medsebojno povezanih in soodvisnih razsežnosti energetske unije. Ključni gonili energetske varnosti sta dokončno oblikovanje notranjega trga in učinkovitejša raba energije, vendar je energetska varnost EU tesno povezana tudi z odločitvami, ki jih v energetski politiki sprejemajo njene sosede.

Podrobnješe informacije

Vir: Evropska komisija