Strategija tudi poudarja potrebo po usklajevanju nacionalnih energetskih politik in pomembnost enotnega nastopa pri pogajanju z zunanjimi partnerji. Temelji na napredku, ki je bil dosežen po plinski krizi leta 2009. O predlogih Komisije, vključno z ukrepi za zagotovitev nemotene oskrbe to zimo, bodo na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija razpravljali voditelji držav ali vlad EU.

Predsednik Evropske komisije José Manuel Barroso je povedal: „EU je po plinski krizi leta 2009 storila že veliko za povečanje energetske varnosti. Vendar ostaja ranljiva. Na to so nas opozorila ponovna trenja v Ukrajini. Glede na splošno odvisnost od uvoza energije, ki presega 50 %, moramo sprejeti dodatne ukrepe. Komisija je danes predstavila celovito strategijo, o kateri bodo voditelji EU razpravljali junija. Računam na njihovo močno podporo, saj je povečanje energetske varnosti v interesu nas vseh. Kar zadeva energetsko varnost, mora Evropa govoriti in ravnati enotno.“

Evropski komisar za energetiko Günther Oettinger je dejal: „Želimo močne in stabilne partnerske odnose s pomembnimi dobavitelji, vendar ne smemo postati žrtve političnega in trgovinskega izsiljevanja. EU in njene države članice imajo pred seboj dolg seznam nalog. Skupaj moramo okrepiti solidarnost z bolj ranljivimi državami članicami. Prav tako moramo dokončati notranji trg z energijo, izboljšati infrastrukturo, postati bolj energijsko učinkoviti in bolje izkoristiti lastne vire energije. Poleg tega moramo pospešeno povečati raznolikost zunanjih dobaviteljev energije, zlasti za plin. Pomagali nam bodo samo konkretni ukrepi.“

Za zagotovitev neprekinjenih dobav to zimo Komisija predlaga celovite ocene tveganj (stresne teste). Te bi bile pripravljene na regionalni ravni ali ravni EU, tako da bi se simulirala prekinitev dobave plina. Cilj je preveriti, kako se lahko energetski sistem odzove na tveganja v zvezi z zanesljivo oskrbo in na tej podlagi razviti načrte za izredne razmere ter oblikovati pomožne mehanizme. Takšni mehanizmi lahko obsegajo večje skladiščenje plina, manjše povpraševanje po plinu z menjavo goriva (zlasti za ogrevanje) in razvoj infrastrukture za izredne razmere, kot sta na primer dokončanje zmogljivosti za povratni tok in združitev delov obstoječih zalog za zanesljivo oskrbo. Za rešitve glede izzivov oskrbe na srednji in dolgi rok Komisija predlaga ukrepe na več ključnih področjih:

• dokončanje notranjega trga z energijo in izgradnja manjkajočih infrastrukturnih povezav sta nujna za hiter odziv na morebitne motnje v oskrbi, da se energijski tokovi preusmerijo takrat, kadar in kamor je treba. Komisija je identificirala 33 infrastrukturnih projektov, ki so nujni za energetsko varnost EU. Poleg tega Komisija predlaga povišanje cilja v zvezi s povezovanjem nameščenih električnih proizvodnih zmogljivosti na 15 % do leta 2030 ob hkratnem upoštevanju stroškov in možnosti za trgovinsko menjavo v zadevnih regijah (države članice so se že zavezale, da bodo do leta 2020 zagotovile 10-odstotno povezanost);
• raznolikost držav dobaviteljic in oskrbovalnih poti. V letu 2013 je 39 % odstotkov plina, uvoženega v EU, izviralo iz Rusije, 33 % iz Norveške in 22 % iz severne Afrike (Alžirije in Libije). EU bo ohranjala odnose z zanesljivimi dobavitelji, hkrati pa si bo prizadevala za povezave z novimi partnerskimi državami in nove oskrbovalne poti, npr. v kaspijski regiji, z dodatnim širjenjem južnega plinskega koridorja, razvojem sredozemskega plinskega vozlišča in povečanimi dobavami utekočinjenega zemeljskega plina;
• krepitev solidarnostnih mehanizmov in mehanizmov za izredne razmere ter zaščita kritične infrastrukture. S tega vidika bo Komisija na primer pregledala določbe in izvajanje uredbe o zanesljivosti oskrbe s plinom;
• povečanje domače proizvodnje energije: to obsega nadaljnji razvoj obnovljivih virov energije in trajnostno proizvodnjo fosilnih goriv;
• boljša usklajenost nacionalnih energetskih politik in enoten nastop v zunanji energetski politiki. Komisija želi biti zgodaj vključena v predvidene medvladne sporazume s tretjimi državami, ki bi lahko vplivali na zanesljivost oskrbe. Zagotovila bo tudi, da bodo vsi takšni sporazumi in infrastrukturni projekti na ozemlju EU v celoti skladni z ustrezno zakonodajo EU;
• dodaten razvoj energetskih tehnologij;
• povečanje energijske učinkovitosti. Ker se v stavbah porabi 40 % energije in tretjina zemeljskega plina, ima ta sektor ključno vlogo.

Ozadje

Nedavni dogodki so v celotni EU povzročili zaskrbljenost glede zagotavljanja neprekinjenih energijskih tokov in stabilnih cen energije. Na zasedanju Evropskega sveta marca letos se je Komisija zavezala, da bo opravila poglobljeno študijo o energetski varnosti Evrope in predstavila celovit načrt za zmanjšanje energetske odvisnosti EU. O ugotovitvah in predlogih bo potekala razprava na zasedanju Evropskega sveta 26. in 27. junija.

Po eni strani narašča svetovno povpraševanje po energiji in pričakuje se, da se bo do leta 2030 zvišalo za 27 %, po drugi strani pa je proizvodnja energije v EU med letoma 1995 in 2012 padla za skoraj eno petino. Danes več kot 50 % potreb po energiji v EU zadovoljijo zunanji dobavitelji: leta 2012 je bilo v EU uvoženih skoraj 90 % nafte, 66 % plina in 42 % fosilnih goriv, za kar vsak dan plačamo več kot 1 milijardo €.

Več informacij:

• Questions and answers on security of energy supply in the EU
• European Energy Security Strategy

Vir: EK