Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki je državam članicam EU naložila pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN), je začela veljati 21. decembra 2018 in države članice so morale do 31. decembra 2018 že predložiti osnutek NEPN ter do 31. decembra 2019 tudi končni sprejeti NEPN. V letu 2019 je tako v Sloveniji potekala izjemno intenzivna priprava NEPN, za katero je bilo treba skladno z odločitvijo Ministrstva za okolje in prostor izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). Oba procesa sta bila uspešno izpeljana in Vlada Republike Slovenije je 27. februarja 2020 sprejela NEPN, ki je bil dan kasneje tudi predložen Evropski komisiji.

Ob zaključku projekta CPVO za NEPN, ki je bil sofinanciran s strani Evropske unije, je njegov izvajalec, konzorcij institucij pod vodstvom EIMV, skupaj s predstavniki Evropske komisije, Ministrstva za infrastrukturo in izvajalca priprave osnutka NEPN (konzorcij institucij pod vodstvom IJS) pripravil evalvacijo njegove izvedbe. Slednja je bila pomemben prispevek pri zaključni evalvaciji, ki sta jo pripravila Ministrstvo za infrastrukturo in IJS kot vodilni partner konzorcija, ki je pripravil strokovne podlage za NEPN in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije ter njuna osnutka.

Spodaj so tako povzete ključne pridobljene izkušnje in spoznanja pri pripravi NEPN:

• sodelovanje in dialog na vseh ravneh (izvajalci, ministrstvo, resorji, javnost) sta ključna za uspešno pripravo NEPN in njegovo CPVO;
• priprava NEPN je postopkovno in vsebinsko izjemno obsežna in kompleksna aktivnost, ki terja ustrezno kadrovsko in strokovno podporo in celovito predhodno strateško načrtovanje;
• potrebno je zadostno časovno obdobje za kakovostno in celovito izvedbo vseh aktivnosti.

Ključna priporočila za izboljšanje načrtovanja priprave in izvedbe priprave (posodobitve) NEPN:

• ohraniti in še okrepiti dialog in sodelovanje na vseh ravneh, vključno z aktivnostmi energetskega in podnebnega opismenjevanja splošne javnosti in zainteresiranih deležnikov;
• ohraniti dobro prakso oblikovanja močne strokovne skupine (konzorcija institucij) za pripravo predloga posodobitve NEPN in močno strokovno skupino (konzorcija institucij) za morebitno izvedbo njegove CPVO;
• nujno je pravočasno predhodno strateško načrtovati izvedbo priprave predloga posodobitve NEPN in njegove CPVO ter zagotoviti ustrezno časovno obdobje za izvedbo vseh potrebnih aktivnosti, v povezavi s čimer je bila predlagana tudi indikativna časovnica priprave posodobitve NEPN.

Obe evalvaciji sta z dodatnimi informacijami dostopni na spletni platformi NEPN - Evalvacija priprave NEPN in CPVO ter prek spodnjih dveh povezav:

• NEPN in CPVO: Ocena poteka projekta in pridobljene izkušnje ter priporočila za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (junij 2023/junij 2024), december 2020
• Predstavitev procesa priprave osnutka okoljskega poročila, pridobljenih izkušenj in dobrih praks, junij 2020

Ministrstvo je ob zaključku priprave NEPN na spletni platformi NEPN - Dokumenti objavilo tudi:

• Skupne strokovne podlage za NEPN in Dolgoročno podnebno strategijo Slovenije, september 2020
• Energetska bilanca do 2050, september 2020

Ministrstvo je objavilo tudi Smernice o razvoju vetrne energije in naravovarstveni zakonodaji, ki jih je Evropska komisija sprejela 19. novembra 2020.

V nadaljevanju bo ministrstvo svoje napore usmerilo v izvajanje NEPN in bo skladno s tem v prvi polovici leta 2021 tudi pripravilo pregled izvajanja ukrepov NEPN v letu 2020 in načrtovanih aktivnosti v letu 2021.

Vsem deležnikom, ki so sodelovali v procesu priprave NEPN in njegove CPVO, se iskreno zahvaljujemo za njihov trud, čas ter vse pripombe in predloge, ki so kumulativno pomembno prispevale k izvedbi priprave NEPN in, kar je najpomembneje, k oblikovanju energetskih in podnebnih politik, ukrepov in ciljev do leta 2030!

Sedaj je čas, da se usmerimo v njihovo izvedbo, ki ji bo sledila tudi posodobitev NEPN v letih 2023 in 2024, skladno s povišano ambicijo zmanjševanja emisij toplogrednih plinov na ravni Unije (vsaj -55 % do leta 2030) ter nadgradnjo energetskih in podnebnih politik, ki bo temu sledila v prihodnjih letih, in upoštevajoč odločitev Slovenije o izstopu iz premoga, ki jo pričakujemo v prihodnjem letu.

Vsem želimo miren preostanek leta 2020 ter zdravo in optimistično leto 2021!

Vir: MZI