Občina Brda je ena prvih občin na Primorskem, ki ima sprejet Lokalni Energetski Koncept (LEK), v preteklem letu pa tudi SEAP – Sustainable Energy Action Plan in je pristopila h konvenciji EU županov. Kot mala občina brez lastnih sredstev za doseganje zahtev iz Direktive o energetski učinkovitosti stavb in energetsko-podnebnega paketa je leta 2012 že izvedla sanacijo javne razsvetljave preko javno-zasebnega partnerstva. Za energetsko sanacije Osnovne šole in vrtca Dobrovo so pridobili sredstva iz Kohezijskega sklada preko lanskega razpisa za sanacijo stavb v lasti lokalnih skupnosti Ministrstva za infrastrukturo in prostor ter sredstva Švicarskega prispevka za podružnično šolo in vrtec Kojsko.

Želja občine, da celovito energetsko sanira tudi dotrajano občinsko stavbo na Dobrovem iz leta 1945, kljub dejstvu, da nima lastnih sredstev za ta namen, se je v teh dneh izpolnila s podpisom pogodbe z izbranim ESCO izvajalcem prenove preko modela energetskega pogodbeništva. Gre za pogodbeno zagotavljanja prihrankov energije (EPC – Energy Performance Contracting) preko podjetja za energetske storitve (ESCO – Energy Service COmpany), izbranega na podlagi javnega razpisa. Princip modela je v tem, da javni partner, ki ima omejena lastna sredstva, najprej pridobi vsa možna nepovratna sredstva, preostala sredstva pa pridobi kot vložek pogodbenika v projekt in tako za izvedbo projektov ne nameni nič lastnih sredstev. Ključno pri izvedbi ukrepov energetske učinkovitosti po principu pogodbenega zagotavljanja prihrankov je torej doseči prihranke, ki bodo v pogodbenem obdobju pokrili vse stroške izvedbe ukrepov ter kasnejšega upravljanja in dobave energije.

Energetsko sanacijo občinske upravne stavbo na Dobrovem bo izvedel izbrani pogodbenik, sanacijo OŠ Dobrovo izvaja občina preko javnega razpisa za energetsko sanacijo javnih stavb, sanacijo podružnične OŠ Kojsko pa občina financira preko projekta OVE v Primorskih občinah Švicarskega prispevka. V vseh treh objektih pogodbeni partner poleg pogodbenega zagotavljanja prihrankov dobavlja tudi toploto. Rezultat energetske sanacije stavb na vseh treh objektih bo manjša raba energije, posledično bodo letni stroški energije več kot prepolovljeni (iz 90.162 EUR pred energetsko prenovo bodo padli na 40.521 EUR po izvedeni energetski prenovi). Z doseženimi prihranki se poplača investicija v celovito energetsko sanacijo občinske upravne stavbe.

V Novi finančni perspektivi za obdobje do leta 2020 se bo za zagotavljanje dodatnih finančnih vzvodov horizontalno razvijal sistem energetskega pogodbeništva, predvsem v javnem sektorju, kjer bo relevantno in izvedljivo pa tudi v sektorju gospodinjstev. Vzpostavljena bo finančna shema, s katero se bo zagotavljalo sredstva za izvajanje teh projektov. Ministrstvo za infrastrukturo v sodelovanju z ostalimi relevantnimi resorji bo do konca leta 2014 izdalo smernice za izvajanje takšnih projektov.