Letna energetska bilanca napoveduje skupno letno porabo posameznih virov energije in načine zagotavljanja oskrbe z energijo v državi. Ministrstvo, pristojno za energijo, skladno z drugim odstavkom 25. člena Energetskega zakona (EZ-1) (Ur.l. RS, št. 17/2014) predloži vsakoletno energetsko bilanco v sprejem vladi.

Skladno s tretjim odstavkom 25. člena EZ-1 letna energetska bilanca vsebuje tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme.

Letno Energetsko bilanco Republike Slovenije za leto 2014, narejeno po metodologiji OECD/IEA, je pripravilo ministrstvo, pristojno za energijo na podlagi podatkov, ki so jih zagotovili Statistični urad Republike Slovenije, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo ter izvajalci energetskih dejavnosti v Republiki Sloveniji.

Potrebne količine virov energije iz energetske bilance v letu 2014 in primerjava s predhodnim letom, so sledeče:

Oskrba z energijo bo v letu 2014 znašala 282,2 PJ in bo za 0,3 % manjša v primerjavi z letom 2013. Pridobljena bo iz: 4350 kt trdnih goriv (- 3,6 % v primerjavi z letom 2013), 2156 kt naftnih proizvodov (- 3,6 %), 833 milijonov Sm³ zemeljskega plina (-2,0 %), 59093 TJ jedrske toplote (+ 2,2 %), 18853 TJ hidro energije (+ 13,5 %), 1901 GWh električne energije kot razlike med uvozom in izvozom, ter 35322 TJ obnovljivih virov energije z odpadki (+ 9,6 %). Republiki Hrvaški bo oddano 2708 GWh (polovica proizvodnje NEK) električne energije.

Končna poraba bo v letu 2014 znašala 199,3 PJ in bo za 1,0 % manjša v primerjavi z letom 2013. V  energetske namene bo porabljeno 197,1 PJ (- 1,0 %), v neenergetske namene pa 1,7 PJ (- 2,1 %). V predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu (industrija) bo porabljeno 48,9 PJ (- 1,1 %, strukturni delež 24,6 %), v prometu bo porabljeno 80,5 PJ (+ 0,1 %, delež 40,4 %), v gospodinjstvih 49,8 PJ (+ 0,3 %, delež 25,0 %), ostali porabi 17,8  PJ (- 8,6 %, delež 8,9 %) in v energetskem sektorju 0,6 PJ (- 0,2 %, 0,3 %). V strukturi porabe končne energije izstopa delež naftnih proizvodov s 45,9 % deležem, sledijo električna energija (23,0 %), obnovljivi viri energije (14,8 %), zemeljski plin (11,1 %), toplota (3,7 %), trdna goriva (0,9 %) in industrijski odpadki neobnovljivi (0,6 %).

V letu 2014 bo primarna oskrba s trdnimi gorivi znašala 4349,6 kt in bo za 3,6 % manjša kot leta 2013. Prevladoval bo lignit z 87,5 % deležem. Večina trdnih goriv (4252,4 kt) bo v letu 2014 porabljena v transformacijah, medtem ko bo končna poraba znašala 97,2 kt, kar je 8 % manj kot leta 2013. Od tega bo v 2014 v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu porabljeno 91,6 kt, za neenergetsko porabo pa bo ostalo 5,6 kt trdnih goriv.

Slovenija bo v letu 2014 za namene oskrbe potrebovala 2155,8 kt naftnih proizvodov. Končna poraba bo v letu 2014 znašala 2147,5 kt, kar bo 3,6 % manj kot leta 2013. Največ (83,8 %) naftnih proizvodov se bo porabilo v sektorju prometa. V tem sektorju bo porabljenih 480,4 kt motornega bencina neosvinčenega (+ 4,0 % glede na leto 2013), 1284,5 kt dizelskega goriva (- 1,9 %) in 13,5 kt utekočinjenega naftnega plina (UNP-avtoplin). Skupni energijski delež biogoriv (biobencin in biodizel) v prometu bo znašal 3,4 %.

V letu 2014 bo Slovenija porabila skupaj 833,0 mio Sm³ zemeljskega plina, ki bo pridobljen iz uvoza. Od tega se bo 183 mio Sm³ porabilo v procesu transformacije, medtem ko bo končna poraba zemeljskega plina znašala 650,0 mio Sm³ in bo za 2,0 % manjša v primerjavi z letom 2013. Največ energenta bo porabljeno v sektorju industrije (487,7 mio Sm³), medtem ko bodo gospodinjstva porabila 137,2 mio Sm³.

Proizvodnja električne energije na generatorju vseh elektrarn na teritoriju Republike Slovenije bo v letu 2014 znašala 16764 GWh in bo večja za + 4,2 % v primerjavi z letom 2013. Končna poraba električne energije bo znašala 12693 GWh in bo za 0,4 % manjša kot leta 2013. V industrijskem sektorju bo porabljeno 5962 GWh (+ 0,2 % v primerjavi z letom 2013), v gospodinjstvih 3180 GWh (- 1,5 %), v prometu 147 GWh (- 4,0 %) ter v sektorju ostala poraba 3291 GWh (- 0,3 %).

Obvezna  sestavina  letne energetske bilance je tudi načrt za delovanje podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov (OVE) in iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (SPTE) ter napoved razpoložljivih virov sredstev za doseganje predvidenih letnih ciljev podporne sheme. Agencija za energijo mora vsako leto do 1. oktobra na podlagi 373. člena Energetskega zakona (EZ-1) objaviti javni poziv z vabilom investitorjem k prijavi projektov za proizvodne naprave, s katerimi se potegujejo za  vstop v podporno shemo. Z javnim pozivom se zagotavlja vstopanje novih proizvodnih naprav v podporno shemo glede na razpoložljiva sredstva in upoštevanja usmeritev načrta za delovanje podporne sheme. Načrt za delovanje podporne sheme za 2015 predvideva z izbiro projektov doseganje naslednjih tehnoloških ciljev glede novih naprav v podporni shemi:

• 10 % za hidroelektrarne do 1 MW nazivne moči,
• 30 % za elektrarne na lesno biomaso do 1 MW nazivne moči,
• 10 % za SPTE proizvodne naprave na zemeljski plin do 50kW nazivne moči,
• 50 % za vse druge OVE in SPTE proizvodne naprave.

V letu 2014 bo proizvedeno skupaj 9087,1 TJ daljinske toplote, kar je 2,3 % manj v primerjavi z letom 2013. Končna poraba bo znašala 7269,8 TJ in bo za 2,3 % manjša v primerjavi z letom 2013. Največ toplote 3522,2 TJ (44,5 %) se bo porabilo v sektorju gospodinjstev.

Oskrba z energijo obnovljivih virov energije (brez hidro energije) bo v letu 2014 znašala 33868 TJ, kar bo 9,8 % več kot leta 2013. Oskrba z neobnovljivimi industrijskimi odpadki (NIO) bo v letu 2014 znašala 14541 TJ, kar bo 4,8 % več kot leta 2013. V strukturi prevladuje les in druga trdna biomasa s 74,8 % deležem (+ 9,7 % glede na leto 2013). Sledijo biodizel (delež 6,6 %,  rast + 9,7 %), geotermalna energija (delež 4,7 %, rast + 10,1 %), sončna energija (delež 4,2 %, rast + 19,0 %), NIO (delež 4,1 %, rast + 4,8 %), drugi bioplini (delež 3,8-%, rast + 5,9 %) in ostali OVE (biobencin, deponijski plin in plin iz čistilnih naprav) s skupnim 1,9 % deležem.

Delež OVE v skupni rabi bruto končne energije, izračunan po metodologiji Direktive 2009/28/ES (vključena tudi normalizirana proizvodnja električne energije iz hidroelektrarn), bo v letu 2014 znašal 21,7 %.

Uvozna energetska odvisnost Republike Slovenije v letu 2014 bo 45,1 % odstotna.

Povezava na celotni dokument - Energetska bilanca RS za leto 2014