Tematika se je iz energetskega zakona umaknila, ker je ta zelo obsežen in zaradi pogostega spreminjanja evropske zakonodaje nepregleden. Z ločenim zakonom bo za področje učinkovite rabe energije mogoče doseči lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave in hitrejši prenos in vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko.

Nov zakon vsebinsko ureja učinkovito rabo energije in v tem okviru splošne ukrepe za spodbujanje energetske učinkovitosti, ukrepe za povečanje učinkovite rabe energije, zahteve energetske učinkovitosti za proizvode ter zagotavljanje energetske učinkovitosti stavb. Zakon določa tudi pristojnosti organov, ki opravljajo naloge po zakonu ter izvajanje politike države na področju energetske učinkovitosti.

Na ravni EU je treba energetsko učinkovitost do leta 2030 povečati za 32,5 %, Slovenija pa si je zadala cilj povečanja za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007.

Zakon določa splošne obveznosti na področju merjenja porabe energije in obračunavanja stroškov za porabljeno energijo. Dopolnjujejo se obveznosti iz direktive o energetski učinkovitosti glede delitve stroškov v večstanovanjskih stavbah. Vse nove stavbe, ki imajo centralni vir ogrevanja ali hlajenja ali se oskrbujejo iz sistemov daljinskega ogrevanja ali daljinskega hlajenja, bodo morale biti opremljene z individualnimi števci posebej za merjenje porabe toplote za ogrevanje, hlajenje in pripravo sanitarne tople vode. Omenjeni števci bodo morali imeti možnost daljinskega odčitavanja.

Zaradi lažjega prehoda na uporabo električnih vozil se po zakonu zahteva namestitev posebnih polnilnih mest za električna vozila na parkirnih mestih in počivališčih. Zakon  predpisuje obveznost namestitve polnilnih mest in infrastrukturnih vodov v primerih gradnje in prenove ter obstoječih stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, pa tudi za počivališča zunaj vozišča javne ceste in za samostojna urejena parkirišča za motorna vozila.

Pri prihrankih energije pri končnih odjemalcih je na novo postavljena meja 100 MWh za dobavitelje trdnih goriv.

Nadgrajuje se sistem upravljanja z energijo v javnem sektorju s tem, da se uvaja obveznost imenovanja tako imenovanih energetskih upravljalcev, ki bodo na nivoju oseb javnega sektorja skrbeli za izvajanje ukrepov s področja upravljanje energije v stavbi.

Za tehnične stavbne sisteme v stavbah se uvajajo zahteve za dokumentiranje učinkovitosti delovanja sistema ob spremembah, ki imajo vpliv na energetsko učinkovitost. Učinkovitost spremenjenega dela se izkazuje z nalepko o energijski učinkovitosti in z informacijskim listom proizvoda. Uvajajo se sistemi za avtomatizacijo in nadzor delovanja tehničnih stavbnih sistemov v nestanovanjskih stavbah kot stroškovno učinkovita alternativa za fizične preglede.

Podrobnosti

Vir: MZI