Poseben zakon, ki ureja področje OVE, bo omogočal lažje izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na tem področju ter hitrejšo vsakokratno uskladitev nacionalne zakonodaje z evropsko.

Namen Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) je uskladitev nacionalnega pravnega reda s pravom EU. Z zakonom se v slovenski pravni red prenašajo zakonodajni akti paketa "Čista energija za vse Evropejce", ki se nanašajo na spodbujanje uporabe obnovljivih virov energije (Direktiva (EU) 2018/2001 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov) in potrdila o izvoru energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom ter o spodbujanju električne energije iz soproizvodnje z visokim izkoristkom (del Direktive 2012/27/ES o energetski učinkovitosti).

Temeljni cilj zakona je spodbujati rabo OVE v vseh sektorjih proizvodnje in rabe energije. S tem se zasleduje cilj podnebno nevtralne družbe in zelenitve našega gospodarstva in družbe.

Nekatere bistvene vsebine zakona:

• v zakonu je določen vsakoletni izhodiščni delež OVE, ki ne sme biti nižji od 25 %, medtem ko so skupni cilj 2030 in vmesni cilji po tehnologijah po letih določeni v NEPN;
• v zakonu se ureja podporna shema in v okviru tega tudi vsebina v zvezi z deklaracijami za proizvodne naprave in potrdili o izvoru. Majhnim proizvajalcem je dana možnost neposrednega vstopa v podporno shemo, za večje pa so obvezni konkurenčni postopki. Zakon določa tudi delovanje centra za podpore, obvezne državne GJS, ki upravlja s sredstvi. Na podlagi koncesije bo to službo še naprej izvajal Borzen. Zakon ureja tudi nadomestilo lokalnim skupnostim za izrabo prostora za veter;
• v okviru mehanizmov mednarodnega sodelovanja zakon ureja pravila glede statističnih prenosov, skupnih projektov in sodelovanja v finančnem mehanizmu EU. Sredstva za nakup se zagotovijo iz podporne sheme, sredstva pridobljena s prodajo pa so prihodek sredstev za podpore;
• na področju samooskrbe prihaja do bistvenih sprememb glede na obstoječo shemo. Končni odjemalci bodo morali plačati omrežnino na vso prevzeto energijo iz omrežja, obenem pa bodo za viške dobili plačilo;
• z vidika prostorskega urejanja je v zakonu določeno, da morajo nosilci planiranja in operaterji omrežij pri razvoju in umeščanju upoštevati spodbujanje OVE. Urejena je tudi časovna omejitev za trajanje izdaje dovoljenj, in sicer skupaj največ 2 leti, za proizvodne naprave do 150 kW pa največ 1 leto. Vzpostavlja se tudi kontaktna točka za pomoč vlagatelju pri postopkih pridobivanja dovoljenj. Naloge kontaktne točke so del dejavnosti centra za podpore (Borzen) in se financirajo iz sredstev za podpore;
• na področju ogrevanja in hlajenja je v skladu z direktivo določen sektorski cilj OVE, in sicer okvirno 1,3 % povečanje deleža na leto. Eden izmed ukrepov za povečanje deleža OVE v tem sektorju je prepoved projektiranja in vgradnje kotla na kurilno olje, mazut in premog po letu 2023. Pri sistemih daljinskega ogrevanja je določen cilj povečevanja OVE deleža za 1 % na leto, obveznost priprave trajnostnih načrtov ter možnost odklopa odjemalca od energetsko neučinkovitih sistemov po letu 2025;
• pri vključevanju energije iz obnovljivih virov v promet je določeno, da se do 2030 doseže vsaj 14 % delež energije iz obnovljivih virov, delež v posameznem letu pa ne sme pasti pod 10 %.

Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE)  - sprejeto v Državnem zboru

Vir: MZI