Zaradi odložilnega veta na Energetski zakon EZ-1, ki so ga v Državnem svetu izglasovali 4. februarja 2014, so poslanci Državnega zbora na 56. izredni seji, dne 24. februarja 2014, po ponovnem odločanju sprejeli energetski zakon. Od 75 navzočih poslancev, je za sprejem zakona glasovalo 49 poslancev, 23 poslancev pa zakona ni podprlo.

Zakon daje pravno podlago za sprejem nacionalnih strateških dokumentov, ki bodo določali dolgoročne usmeritve na področju rabe in oskrbe z energijo v prihodnosti. Vzpostavlja tudi novo strukturo strateških dokumentov. Osnovni razvoj in dokument bo energetski koncept Slovenije (EKS) s katerim bodo določeni cilji konkurenčne, trajnostno naravnane in zanesljive oskrbe z energijo za naslednjih 20 let in okvirno tudi za naslednjih 40 let. Na podlagi EKS bo pripravljen državni razvojni energetski načrt, ki predstavlja okvirni načrt pomembnejših naložb v energetsko infrastrukturo.

Cilj zakona je skladno z evropsko zakonodajo urediti skupna pravila notranjega trga za elektriko in zemeljskim plinom. Zakon bo bistveno pripomogel h krepitvi konkurence in pravic potrošnikov, hkrati pa pomagal ustvarjati pogoje za večjo zanesljivost oskrbe.

Zaradi zagotavljanja dolgoročne vzdržne podporne sheme za električno energijo iz obnovljivih virov, novi zakon daje vladi večja pooblastila pri odločanju o tem, katere tehnologije in v kakšnem obsegu se bodo spodbujale v prihodnje.

Zakon prinaša novosti tudi na področju energetske učinkovitosti. Največ novosti na področju stavbnega sektorja, kjer so zelo veliki potenciali za zmanjšanje porabe energije in stroškov zanjo. Posebej je izpostavljena vodilna vloga javnega sektorja, saj stroški z energijo bremenijo proračun države in lokalnih skupnosti.

Nov zakon na novo ureja tudi področje distribucije toplote, čigar cilj je zagotoviti zanesljivo in varno oskrbo s toploto iz zaključenih omrežij. Upošteva naravni monopol distributerjev, izvajanje distribucije toplote pa ostaja v domeni lokalne skupnosti. Zakon posledično ureja zaščito odjemalcev glede oskrbe in glede določanja cen in pogodbenih obvez.

Za učinkovito delovanje trga z energijo sta potrebna tudi nadzor in regulacija. Te naloge izvaja neodvisni regulator trga z energijo, to je agencija za energijo, zakon pa podrobno določa način delovanja in njene naloge.

EZ-1 na novo ureja tudi področje energetske infrastrukture za nadaljnji razvoj energetskega sektorja so namreč bistvene določbe, ki bodo poenostavile in pospešile umeščanje energetskih objektov v prostor.