Osrednja politična razprava je potekala na temo energetske varnosti in podnebno-energetske politike do leta 2030. Evropska komisija je konec maja predložila Evropsko strategijo za energetsko varnost, ki napoveduje nujne, kratkoročne in dolgoročne ukrepe za povečanje energetske varnosti v EU. EU naj bi prav tako do oktobra 2014 sprejela odločitve o podnebno-energetski politiki do leta 2030, ki je z vprašanjem energetske varnosti tesno povezana. Slovenija je v razpravi izpostavila, da je odgovore na visoko uvozno odvisnost in s tem povezano občutljivost EU potrebno iskati v spodbujanju domačih nizkoogljičnih virov ter v energetsko bolj učinkoviti izrabi virov nasploh kot tudi v bolj učinkovitem notranjem energetskem trgu. Dodatno je Slovenija izpostavila, da vprašanje energetske varnosti ni povezano samo s podnebno-energetsko politiko EU, pač pa tudi s tehnološko oz. razvojno politiko EU. V luči zmanjševanja visoke uvozne odvisnosti Slovenije na področju fosilnih goriv je potrebno povečati napore pri iskanju tehnoloških rešitev za ta problem.

Države so se v okviru razprave dotaknile tudi plinovoda Južni tok. Slovenija je podobno kot druge države na trasi izpostavila, da lahko plinovod Južni tok predstavlja pomembno diverzifikacijo poti oskrbe EU, in da je potrebno pogovore z Rusko federacijo o uskladitvi projekta z EU zakonodajo nadaljevati.

Ob robu Sveta je bilo organizirano tudi kosilo ministrov o energetskih vidikih krize v Ukrajini. Komisar Oettinger je ministre seznanil z zadnjimi novostmi v trilateralnih pogajanjih med Brusljem, Ukrajino in Rusijo, ki naj bi preprečili morebitno prekinitev oskrbe EU z ruskim plinom preko ukrajinskega plinovodnega sistema.