Slovenija je v okviru te razprave poudarila, da je za energetsko varnost bistveno učinkovito delovanje notranjega trga in zmanjševanje povpraševanja po energiji. Poudarjeno je še bilo, da razprava in sledeči ukrepi na področju energetske varnosti ne bi smeli ogroziti naše poti v nizko-ogljično družbo.

Ministri so se prav tako pogovarjali o težavah pri financiranju ukrepov energetske učinkovitosti in nove energetske infrastrukture. V luči krize v Ukrajini, so se zavzeli za jasno določanje prioritet pri financiranju projektov skupnega interesa, ki bodo rešili vprašanja energetske izolacije regij in držav ter vprašanje visoke energetske odvisnosti. Pri zadnjem obstaja soglasje, da sta najbolj prizadeti prav srednja in vzhodna Evropa.

Na neformalnem kosilu so govorili tudi o temeljnih principih novega podnebno-energetskega okvira do leta 2030.