Sodelovanje na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij se je začelo 24. 10. 2012, ko je Slovenska tehnološka agencija - TIA (sedaj Javna agencija RS za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – SPIRIT Slovenija), podpisala Sporazum o sodelovanju z Japonsko agencijo za nove energetske in industrijske tehnologije - NEDO. Namen sporazuma je krepitev povezovanja in tehnološkega sodelovanja med slovenskimi in japonskimi podjetji na področju naprednih energetskih in industrijskih tehnologij.

Sklenitev sodelovanja pri izvedbi demonstracijskega projekta oz. več demonstracijskih projektov na izbranih tehnoloških področjih je bila sprejeta 13. 9. 2013 z izborom treh tem potencialnega skupnega demonstracijskega projekta.

Demonstracijski projekt pametne skupnosti in pametna omrežja zajema tri področja, in sicer:

• razvoj in prikaz delovanja (demonstracija) integriranega sistema upravljanja distribucijskih omrežij (»Distribution Management System, DMS) za skupno uporabo v slovenskih distribucijskih podjetjih, ki bo hkrati interoperabilen v sklopu različnih tehnoloških sistemov v uporabi;
• razvoj in prikaz delovanja (demonstracija)  integriranih rešitev na področju upravljanja s porabo (Demand Side Management / Demand Response), s katerimi bo omogočeno učinkovito prilagajanje odjema distribucijskih omrežij glede na predvideno povečevanje porabe električne energije in proizvodnje iz razpršenih virov, čemur lahko sledi nameščanje pametnih števcev in prikaz delovanja (demonstracija)  ustreznega uravnavanja odjema v okviru različnih storitev, ki jih izvajajo distribucijska podjetja;
• uvedba in prikaz delovanja (demonstracija)  sistema celostnega  upravljanja z energijo (»Energy Management System, EMS), ki bo omogočal nadzor in vodenje celostne preskrbe z energijo v urbanih področjih.

SPIRIT Slovenija in NEDO sta 15. 5. 2014 podpisala pismo o nameri za pripravo paralelnih študij izvedljivosti skupnega demonstracijskega projekta.

SPIRIT Slovenija je prek javnega naročila izbrala za izvajalca študije izvedljivosti Fakulteto za elektrotehniko, Univerze v Ljubljani. Študiji sta se pripravljali skupaj in imata skupno osnovno strukturo in usklajene zaključke. Obe študiji sta bili pripravljeni v letu 2015.

Vlada RS se je z informacijo o slovensko-japonskem demonstracijskem projektu pametnih omrežij in pametnih mest  seznanila prvič 19. 3. 2014  in ponovno se je  seznanila z informacijo o aktualnem stanju priprave slovensko-japonskega demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti  17. 7. 2014, v okviru katere je bila formirana nadzorna medresorska skupina. Vlada se je 27. 11. 2015 strinjala z načrti izvedbe delnega projekta s pomočjo financiranja iz strukturnih sredstev  2014 – 2020. Financiranje na podlagi Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike 2014–2020 ni omogočalo izvedbe investicije za vzpostavitev pametnega omrežja.

V dogovore za izvedbo demonstracijskega projekta pametnih omrežij in pametnih skupnosti se je konec leta 2015 vključil sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja ELES, ki od SPIRIT Slovenija prevzema koordinacijo projekta in sodelovanje z NEDO. ELES je 3. 2. 2016 podpisal pismo o nameri sodelovanja z japonsko agencijo NEDO. ELES bo z japonsko stranjo pripravil končni vsebinski obseg partnerstva, izvedbeni načrt in izbor izvajalcev.

ELES bo s svojim delovanjem podpiral uporabo »Študije izvedljivosti za identifikacijo in izvedbo skupnega slovensko – japonskega  demonstracijskega projekta na področju pametnih skupnosti in pametnih omrežij v Sloveniji«, ki jo je na podlagi  javnega naročila izdelala Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani ter izsledkov terenskih analiz, ki so jih v preteklih letih izvajali japonski partnerji. Na podlagi ugotovitev teh aktivnosti bo definirana točna oblika partnerstva in sklenjen sporazum o sodelovanju med slovenskimi in japonskimi predstavniki.

Japonsko-slovensko sodelovanje ima tudi cilj spodbujanja novih pristopov za zagotavljanje sistemskih storitev v elektroenergetskem sistemu, uporabo izdelkov v sistemskih aplikacijah, ki še niso na tržišču, ustrezno uporabo prostorskih in demografskih značilnosti Slovenije ter omogočanja dolgoročnih strateških partnerstev med slovenskimi in japonskimi podjetji.

Vir: MGRT