Na vprašanje kakšen je pogled Vlade RS na gradnjo HE na Muri, je vlada odgovorila, da bo prva priložnost za razpravo o tem vprašanju ob sprejemanju Akcijskega načrta za obnovljive vire energije (AN-OVE 2010-2020) s pogledom do 2030. Prejšnje vlade so idejo podpirale do te mere, da so podelile koncesijo za izkoriščanje energetskega potenciala podjetju Dravske elektrarne Maribor (DEM) ter da so sprejele sklep o začetku postopka izdelave Državnega prostorskega načrta za eno HE na Muri, konkretno za HE Hrastje - Mota.

Na vprašanje poslanca, ali je bila narejena analiza vpliva na okolje, predvsem na biotsko raznolikost, ob primeru gradnje več HE na reki Muri, je vlada pojasnila, da so bile narejene različne delne študije vplivov na okolje, ki vključujejo tudi analize vplivov na biotsko raznovrstnost. Študija trajnostnega razvoja območja je podala stanje okolja na podlagi takratnih spoznanj v preliminarni fazi ter vplive potencialnih HE na okolje in naravo. Izdelane so bile strokovne podlage, kjer so upoštevana možna območja energetske izrabe ter izdelane projektno tehnične rešitve kje bi bilo, z upoštevanjem pogojev okolja in narave, po mnenju koncesionarja možno umestiti objekte HE. Zaključki študij že sami opozarjajo na težave pri umeščanju elektrarn na Muri zlasti v povezavi z ribami in pticami (zlasti gnezdilke poplavnega gozda in gnezdilke struge). Študije tudi opozarjajo, da bi bilo za ta namen potrebno izvesti obsežno nadomeščanje habitatov, ob vprašanju, ali je tako obsežne ukrepe sploh realno mogoče izvesti v obmurskem prostoru.

V teku je postopek celovite presoje sprejemljivosti vplivov na okolje le za HE Hrastje - Mota, za katero se že od leta 2012 izdeluje DPN. V pobudi za pripravo tega DPN oziroma gradivu za obseg in vsebino okoljskega poročila, ostale potencialne elektrarne na Muri niso bile obravnavane. Koncesija za rabo vode za proizvodnjo električne energije je bila sicer podana za 8 elektrarn na odseku med Sladkim Vrhom in Veržejem, kar daje izhodišče za postopek za umeščanje več elektrarn. Možni vplivi verige elektrarn na Muri na okolje, še posebej na naravo, so bili obravnavani že v strokovnem gradivu za pripravo Nacionalnega energetskega programa (NEP). Že takrat je bila s strani Ministrstva za okolje in prostor podana ocena, da bi bili z izgradnjo HE uničeni habitati varovanih vrst in varovani habitatni tipi v takem obsegu, da bi jih bilo potrebno nadomestiti, kar pa pomeni, da so vplivi izgradnje bistveni. Taka ocena je bila že za izgradnjo vsake posamezne elektrarne.

V okviru DPN za HE Hrastje - Mota je podjetje DEM naročilo izdelavo še drugih strokovnih podlag s področij okolja in prostora, ki ocenjujejo stanje območja ob Muri in opredeljujejo vplive novega objekta. Zaključki bodo podani v Okoljskem poročilu za DPN za HE Hrastje - Mota.

Na vprašanje poslanca, ali je povečanje obsega hidroenergije primarni ukrep pri povečanju OVE, je vlada odgovorila pritrdilno. Pri pripravi predloga posodobitve strateškega dokumenta Akcijski načrt za obnovljive vire energije za dosego ciljev v letu 2020, so upoštevani vsi relevantni viri, zato ni mogoče špekulirati v smeri, da bi en obnovljivi vir nadomestili z drugim obnovljivim virom. Za orientacijo povzemamo podatek, da je po varianti, ki daje prednost vetrnim elektrarnam, še vedno potrebno zgraditi najmanj 106 MW novih kapacitet iz hidroenergije do leta 2020, od tega 86 MW iz velikih HE, 7 MW iz srednje velikih HE, ki bodo imele moč med 1-10 MW in 13 MW iz malih HE.

Nujno je potrebna izraba hidroenergije v malih in velikih HE, če želimo kot država članica izpolniti zaveze, ki smo jih dali EU na področju obnovljivih virov energije. Ob tem ne smemo prezreti, da so bile potrebe po inštalirani moči za področje hidroenergije izračunane šele potem, ko smo najprej že upoštevali ukrepe na področju učinkovite rabe energije (URE), ki se bodo izvajali v skladu s sprejetim Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost.

Na zadnje vprašanje poslanca, s kakšnim razlogom je gradnja HE tako pomembna na reki Muri, da se ta potencialno pridobljena energija ne bi dala proizvesti z gradnjo kakšnih drugih, alternativnih oblik pridobivanja električne energije, je vlada pojasnila, da je za utemeljeno in sprejemljivo energetsko načrtovanje nujno sprejeti strateške dokumente, bodisi Energetskega koncepta Slovenije ali vsaj posodobljenega AN-OVE. Oba strateška dokumenta sta v postopku izdelave. Zato lahko na to vprašanje vlada odgovori samo, da so se izdelave teh dveh strateških dokumentov na Ministrstvu za infrastrukturo lotili tako, da so izhajali iz dejanske ugotovljene dolgoročne potrebe po energiji, usmerjali rabo in proizvodnjo tudi glede na učinkovitost tehnoloških procesov, lokalno samopreskrbo ter upoštevali vse ekonomsko izkoristljive vire energije in tehnologije za njihovo pridobivanje. Energetski koncept Slovenije pa se bo moral razvijati hkrati s strateškim razvojem Republike Slovenije, ki naj bi bil usmerjen k vzdržnemu, energetsko učinkovitemu in energetsko varčnemu razvoju Slovenije na gospodarskem, socialnem in okoljskem področju.

Reka Drava je že v celoti energetsko izkoriščena, zato se sedaj iskanje možnosti za obnovljive vire iz vodne energije usmerja na srednjo Savo in Muro, pri tem pa je potrebno upoštevati varovanje okolja in koristi območja za trajnostni razvoj. To pa je pomembna strateška oziroma politična odločitev, o kateri bo odločila vlada ob sprejemanju posodobljenega AN-OVE in ob upoštevanju že sprejete okoljske strategije.

Vir: MzI