MENI
VSEBINA

NEPN - Odgovori na ključna vprašanja in kratek povzetek

1) Kaj je NEPN, ali ga lahko opišete z enim stavkom ?

NEPN je akcijsko strateški dokument, ki za obdobje od leta 2020 do 2030 (s pogledom do 2040) določa cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije:

  1. razogljičenje → emisije toplogrednih plinov (TGP) in obnovljivi viri energije (OVE),
  2. energetska učinkovitost,
  3. energetska varnost,
  4. notranji trg energije ter
  5. raziskave, inovacije in konkurenčnost.

2) Kaj je »energetska unija«, ali je to isto kot EU ?

Ne, »energetska unija« je skupen izraz za opis prizadevanj oz. cilj EU, da svojim državljanom zagotovi povezan in dobro delujoč notranji energetski trg, ki zagotavlja cenovno dostopno in trajnostno energijo, energetsko varnost, okrepitev gospodarstva ter izpolnjevanje zavez v boju proti podnebnim spremembam. V ta namen je EU sprejela več dokumentov, ki so – med ostalim – tudi podlaga za NEPN.

3) Zakaj sploh potrebujemo NEPN ?

Dejstvo je, da se podnebne spremembe dogajajo, to občutimo vsi in vsak dan bolj. Že dolgo vemo, da moramo v boju proti podnebnim spremembam stopiti skupaj. Sodelovanje in povezanost na svetovni, evropski in nacionalni ravni ter čezmejno sodelovanje so tako čedalje pomembnejši. V EU smo prepoznali potrebo po tem, da bi države članice morale ravnati bolj usklajeno tako za doseganje ciljev energetske unije kot tudi na ravni držav članic pri načrtovanju politik in ukrepov v boju proti podnebnim spremembam ter za področje energetike. V ta namen je bila v sklopu zakonodajnega paketa »Čista energija za vse Evropejce« (t.i. Clean Energy Package) sprejeta Uredba (EU) 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov - Uredba predstavlja ključen korak naprej pri upravljanju energetske unije, v njej pa je z namenom usklajenosti nacionalnih politik predpisana obveznost držav članic, da sprejmejo NEPN. Uredba določa tudi obvezne vsebine NEPN za vse države članice.

4) Zakaj je NEPN pomemben zame kot za državljana ?

Doseganje zastavljenih ciljev z ukrepi opredeljenimi v NEPN bo bistveno prispevalo k bolj kakovostnemu življenju vsakega posameznika, ki se kaže v predvsem v zdravem in čistem okolju, dobrih priložnostih za delo, izobraževanju in ustvarjanju. Posamezniki in gospodarske družbe bomo morali začeti spreminjati vzorce svojega obnašanja, sicer ne bo možno doseči podnebnih ciljev za leto 2030 in na dolgi rok za leto 2050. Pozitivni premiki pri zmanjšanju obremenitev okolja, ki ga prebivalci Slovenije še vedno čezmerno obremenjujemo s sedanjim življenjskim slogom in proizvodnimi procesi, so bili v zadnjih letih doseženi, a treba bo storiti še veliko več.

5) V zadnjem času je se veliko govorilo tudi o Energetskem konceptu Slovenije (EKS). Ali je to isto? Če ni, kje so razlike ?

To ni isto, EKS in NEPN sta različna dokumenta.

EKS je osnovni dolgoročni razvojni dokument na področju energetike, ki na podlagi projekcij gospodarskega, okoljskega in družbenega razvoja države ter na podlagi sprejetih mednarodnih obvez določa cilje zanesljive, trajnostne in konkurenčne oskrbe z energijo za obdobje prihodnjih 20 let in okvirno za 40 let. Pripravlja se na podlagi Energetskega zakona, sprejme ga Državni zbor RS.

NEPN je usmerjen k določanju konkretnih izvedbenih ukrepov za doseganje točno določenih ciljev za obdobje 10 let (do 2030) na posameznih področjih energetske unije. NEPN združuje obveznosti načrtovanja, poročanja in spremljanja z namenom poenotenja in racionalizacije (npr. z NEPN se bodo nadomestili akcijski načrt za obnovljive vire energije in akcijski načrt za energetsko učinkovitost ter operativni program ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov). Pripravlja se na podlagi EU zakonodaje (Uredba (EU) 2018/1999), sprejme ga Vlada RS.

6) Kakšni sploh so cilji RS ?

Energetski in podnebni cilji so v osnovi določeni na ravni EU, tj. kot cilji, ki jih mora doseči EU kot celota. Na podlagi tega se s pomočjo različnih formul ter z upoštevanjem relevantnih nacionalnih okoliščin za posamezne države članice določi, kakšen bo moral biti njihov prispevek k skupnemu cilju EU.

Cilj EU do leta 2030Cilj RS do leta 2020Cilj RS do leta 2030
Zmanjšanje emisij TGP vsaj 40 % v primerjavi z letom 1990

Od tega zmanjšanje emisij v sektorjih, ki

niso vključeni v sistem trgovanja z emisijami

minus 30 % v primerjavi z letom 20054 % v primerjavi z letom 2005minus 15 % glede na leto 2005
Izboljšanje URE glede na scenarij iz 2007vsaj 32,5 %vsaj 32,5 %
Delež energije iz OVEvsaj 32 %25 %27 %
Elektroenergetska povezanostvsaj 32 %že v 2017 je 83,6 %/


7) Kdo je avtor NEPN? Kako vemo, da so podatki verodostojni ?

Nosilec priprave NEPN je Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), ki je pristojno za področje energije, velik del vsebine pa je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor (MOP), ki je pristojno za okolje, podnebne spremembe in prostor. Strokovno in tehnično podporo pri pripravi vsebine nudi konzorcij strokovnih inštitucij pod vodstvom priznanega Instituta »Jožef Stefan« (sodelujejo še Inštitut za ekonomska raziskovanja, ELEK d.o.o., Elektro Gorenjska, d.d., ELES, Kmetijski inštitut Slovenije, PNZ svetovanje projektiranje d.o.o., Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, Gozdarski inštitut Slovenije in PLINOVODI d.o.o.). Vlada RS je oktobra 2017 ustanovila tudi medresorsko delovno skupino za pripravo NEPN, v kateri poleg že omenjenih dveh ministrstev sodelujejo še Ministrstvo za finance, Ministrstvo za izobraževanje znanost in šport, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize iz razvoj in Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. V procesu priprave osnutka NEPN bodo skladno z Uredbo (EU) 2018/1999 lahko sodelovali tudi vsi zainteresirani deležniki in širša javnost.

8) V medijih je večkrat govora o vplivu energetskih projektov na okolje. Kako vemo, da projekti iz NEPN ne bodo škodljivo vplivali na okolje in zavarovana območja ?

Najprej je treba poudariti, da je na pojem »okolja« potrebno gledati celostno. Ohranjanje okolja torej ne pomeni le ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst, temveč vključuje izvajanje vseh ukrepov, ki vodijo v obvladovanje podnebnih sprememb in v vzpostavitev okolja, v katerem bomo lahko živeli kakovostno in trajnostno (torej brez prekomernega izčrpavanja naravnih virov in onesnaževanja okolja). Za doseg tega cilja pa bo treba poiskati optimalno ravnotežje med različnimi cilji in ukrepi.

V postopku priprave NEPN bo izvedena celovita presoja vplivov na okolje (CPVO), katere namen je preprečiti ali vsaj bistveno zmanjšati aktivnosti, ki imajo lahko pomembne škodljive vplive oziroma posledice na okolje in varovana območja.

9) Ali lahko na kratko povzamete vsebino NEPN ?

NEPN je zelo obsežen in kompleksen dokument, katerega vsebine ni mogoče celovito povzeti na nekaj straneh. Zato se bomo v tem delu osredotočili samo na vsebine, za katere ocenjujemo, da so najpomembnejše in hkrati za širšo javnost najbolj zanimive.

Ob prebiranju prosimo imejte v mislih, da so to zgolj predlogi, ki bodo še posodobljeni v naslednjih fazah priprave NEPN (so predmet javne razprave, CPVO in navsezadnje politične odločitve).

1. razsežnost: RAZOGLJIČENJE

ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV (TGP)
CILJ →  do leta 2030 zmanjšati emisije TGP za vsaj 15 % glede na leto 2005

SITUACIJA V RS → RS je letne cilje v preteklosti uspešno dosegala, rast BDP v letu 2016 pa je prinesla tudi povečanje emisij. To je sicer značilno za obdobja gospodarske rasti, a eden glavnih ciljev energetske unije je ravno prehod v gospodarstvo, katerega rast ne bo temeljila na povečani rabi naravnih virov in energije, ampak se bodo z učinkovitostjo in inovacijami emisije TGP zmanjševale.

POLITIKE IN UKREPI → Izpostavljamo nekaj ukrepov v sektorjih, ki pomenijo največje deleže v emisijah TGP:

a) PROMET (ki je zaradi največje porabe energije ključni sektor za doseganje nacionalnih ciljev RS):
  • železnice: povečanje zmogljivosti in nadgradnja (tudi elektrifikacija) najbolj obremenjenih prog, posodobitev železniškega voznega parka,
  • javni potniški promet: uvedba hitrih linij na avtocestah, obnova voznega parka, povečanje števila mest P+R (park&ride), uvedba enotne vozovnice in spodbujanje povezljivosti različnih vrst prevoza (npr. z uskladitvijo voznih redov avtobusov in vlakov), dajanje prednosti javnemu prevozu v mestih (npr. s posebnimi pasovi za avtobuse), subvencioniranje prevozov,
  • kolesarske poti: nadgradnja obstoječih in izgradnja novih kolesarskih povezav, vzpostavitev državnega kolesarskega omrežja,
  • e-mobilnost: spodbujanje nabave električnih vozil (npr. s subvencijami Eko sklada, j.s.) in izgradnje omrežja polnilnih postaj,
  • postopno zmanjševanje subvencij fosilnim gorivom,
  • znižanje stopnja davka na motorna vozila za vozila z najnižjimi izpusti.
b) KMETIJSTVO (tu je dolgoročni cilj obvladovanje emisij ob hkratnem povečanju samooskrbe s kakovostno hrano in ohranjanju kmetijskih površin):
  • spodbujanje kmetijskih in gozdarskih praks, ki zmanjšujejo izpuste TGP,
  • pospeševanje obnove gozdov, preprečevanje krčitve gozdov,
  • spodbude kmetom za vzpostavitev okolju prijaznega kmetovanja.

POVEČANJE DELEŽA ENERGIJE IZ OVE
CILJ →  do leta 2030 doseči vsaj 27 % delež OVE v končni rabi energije (tj. energija, ki se porabi pri končnih odjemalcih, pri čemer je izključena energija, ki jo porabi energetski sektor sam)

SITUACIJA V RS →  Države, kot je RS, ki imajo relativno majhen energetski sistem in visok izhodiščni delež OVE, veliko težje napredujejo kot ostale (tudi v primeru večjih potencialov in razpoložljivih finančnih virov), saj nizek delež OVE v prometu zahteva veliko višje deleže pri toploti in elektriki, pogosto tudi nedosegljive. Uvajanje OVE v prometu je tehnično namreč izjemno zahtevno, saj je omejeno z različnimi standardi (distributerji so obvezni v goriva primešavati biogoriva, npr. v dizel se lahko primeša največ 7 % biodizla).

Natura 2000 je evropsko omrežje posebnih varstvenih območij, katerega glavni cilj je ohraniti biotsko raznovrstnost za prihodnje rodove. Delež Nature 2000 je v RS med najvišjimi v EU (37,5 % državnega ozemlja) in veliko območij, ki so primerna za uvajanje OVE (predvsem hidro in veter), se nahaja pod zaščito. Umeščanje energetskih objektov na teh območjih ni nemogoče, je pa zahtevnejše in ne nujno uspešno.

Slovenija že ima sprejet obsežen nabor ukrepov energetsko podnebne politike. Za doseganje zahtevnih ciljev NEPN bo potrebno nadaljevanje izvajanja že sprejetih ukrepov, njihova nadgradnja in razširitev ter sprejetje dodatnih potrebnih ukrepov. Posebno pozornost bo potrebno nameniti spremljanju izvajanja ukrepov ter na podlagi ugotovitev ustrezno prilagajati in izboljševati posamezne instrumente. Projekcije kažejo, da z obstoječimi ukrepi cilja 27 % OVE ne bomo mogli doseči, zato bo potrebno uvesti dodatne ukrepe.

POLITIKE IN UKREPI – izpostavljamo nekaj ukrepov:
  • shema finančnih podpor električni energiji proizvedeni iz OVE in v SPTE (javni pozivi Agencije za energijo),
  • pospešena priprava prostorskih načrtov za energetsko infrastrukturo državnega pomena, ki izkorišča OVE,
  • proaktivna vloga države pri identifikaciji in prostorskem umeščanju okoljsko sprejemljivih lokacij za izkoriščanje hidro in vetrne energije,
  • možnost pridobitve ugodnih kreditov s strani Eko sklada, j.s., ter nepovratnih sredstev s strani Eko sklada, j.s., in MZI,
  • sofinanciranje daljinskih sistemov na lesno biomaso, ki uporabljajo najnovejše tehnologije,
  • proizvodnja in injiciranje plinov iz OVE (npr. vodik in sintetični metan) v plinovodne sisteme.

2. razsežnost: ENERGETSKA UČINKOVITOST

CILJ →  do leta 2030 izboljšati energetsko učinkovitost za vsaj 32,5 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007

SITUACIJA V RS → projekcije kažejo, da z obstoječimi ukrepi cilja ne bomo uspeli doseči, zato bo treba uvesti dodatne ukrepe.

POLITIKE IN UKREPI – izpostavljamo nekaj ukrepov:
  • dobavitelji električne energije, toplote, plina in goriv so zavezani zagotoviti prihranke energije pri končnih odjemalcih (višina se določi glede na količino prodane energije),
  • energetska sanacija obstoječih stavb predvsem v javnem sektorju,
  • velika podjetja so dolžna izvajati energetske preglede,
  • brezplačno energetsko svetovanje občanom s strani strokovnjakov (Mreža EnSvet),
  • finančne spodbude za energetsko učinkovitost v stanovanjskih stavbah (ugodni krediti in nepovratna sredstva Eko sklada),
  • zakonska prepoved uporabe fosilnih goriv za ogrevanje v stavbah,
  • vzpostavitev energijskega in emisijskega katastra stavb,
  • zagotovitev dodatnih sredstev za hitrejši in intenzivnejši razvoj železniške infrastrukture – prednostno, pred širitvijo kapacitet avtocestnega omrežja,
  • obveznost delitve in obračuna stroškov za toploto po dejanski porabi (v večstanovanjskih in drugih stavbah z najmanj štirimi posameznimi deli, ki se oskrbujejo s toploto iz skupnega sistema za ogrevanje).

3. razsežnost: ENERGETSKA VARNOST

CILJ →
  • zagotavljanje zanesljive in konkurenčne oskrbe z energijo,
  • dekarbonizacija proizvodnje električne energije in oskrbe z zemeljskim plinom,
  • v ta namen v čim večji meri zmanjšati rabo fosilnih virov energije (tudi postopno opuščanje rabe premoga, v celoti naj bi ga opustili najkasneje do leta 2050),
  • zmanjšati odvisnost od uvoza: vsaj 75 % oskrbe z električno energijo iz domačih virov do leta 2030 oz. do 2040 in ohranjanje takšne ravni zanesljivosti oskrbe z električno energijo, kot je sedaj,
  • zaradi vse več proizvodnje iz OVE, ki je zelo nepredvidljiva in pogosto ne sovpada s trenutnimi potrebami (npr. sončne elektrarne pogosto največ proizvedejo takrat, ko so potrebe gospodinjstev po energiji najmanjše), zagotoviti ustrezni razvoj omrežja za distribucijo električne energije. 
SITUACIJA V RS → RS je energetsko zelo zanesljiva država – po oceni Svetovnega energetskega sveta je kar druga država na svetu na področju zanesljivosti oskrbe z energijo.  Vsi nadaljnji ukrepi in načrtovanje bodo posvečeni doseganju zgoraj navedenih ciljev.

POLITIKE IN UKREPI – izpostavljamo nekaj ukrepov:
  • električna energija: ohranjanje zagotavljanja oskrbe z električno energijo iz domačih nizkoogljičnih virov, kakovost oskrbe z električno energijo (še posebej najpomembnejši vidik → neprekinjenost dobave in čas za odpravo okvar) se zagotavlja s podrobnim urejanjem v predpisih,
  • zemeljski plin: na osnovi ocene tveganj za zanesljivo oskrbo z zemeljskim plinom sta bila skladno z Uredbo (EU) 2017/1938 o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe s plinom sprejeta Načrt preventivnih ukrepov, ki vsebuje potrebne ukrepe za znižanje tveganj, in Načrt za izredne razmere, ravno tako pa je z EZ-1 predviden tudi solidarnostni mehanizem pomoči med državami članicami EU v primeru potrebe po pomoči pri oskrbi zaščitenih odjemalcev.
  • ustanovitev podnebno energetska sveta,
  • priprava Zakona o postopnem zapiranju PV in prestrukturiranju regije.

4. razsežnost: NOTRANJI TRG ENERGIJE

CILJ →
  • električna energija → distribucijsko omrežje predstavlja hrbtenico prehoda v nizkoogljično družbo, zato je cilj zagotoviti pospešen razvoj tega omrežja, ki bo omogočil integracijo toplotnih črpalk, pospešeno uvajanje modernih konceptov elektromobilnosti ter naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE,
  • zemeljski plin →  zagotoviti vsaj 10 % delež metana ali vodika obnovljivega izvora v prenosnem in distribucijskem omrežju do leta 2030 in 25 % do leta 2040,
  • obvladati energetsko revščino: do leta 2023 izdelati akcijski načrt boja proti energetski revščini.

SITUACIJA V RS → trg z električno energijo je v RS dobro razvit in konkurenčen. Elektroenergetska medsebojna povezanost RS je bila v letu 2017 83,6 %, s čimer je RS krepko presegala cilj 10 % za leto 2020 in cilj 15 % za leto 2030. V teku in v načrtovanju pa je več projektov, ki bodo prispevali k še večji povezanosti in optimizaciji trgovine z električno energijo. Tudi na področju zemeljskega plina je RS ustrezno povezana s sistemi in trgovalnimi točkami v sosednjih državah članicah.

POLITIKE IN UKREPI:
  • zagotavljanje pogojev za pospešeni razvoj omrežja za distribucijo električne energije,
  • izdelava akcijskega načrta za ciljno usmerjanje investicij v OVE na območja, ki ne zahtevajo večjih dodatnih vlaganj v omrežje (mapiranje območij s potenciali za proizvodnjo električne energije iz OVE in porabo na lokaciji)
  • operaterja prenosnega omrežja električne energije in prenosnega omrežja zemeljskega plina (ELES d.o.o. in Plinovodi d.o.o.) intenzivno in uspešno sodelujeta tako dvostransko z operaterji prenosnih omrežij sosednjih držav kot tudi multilateralno v okviru regionalnih združenj (ENTSO-E, ENTSO-G),
  • največja naložba družbe ELES d.o.o. v prihajajočem obdobju je izgradnja 400 kV daljnovoda Cirkovce–Pince, ki bo povezoval RS in Madžarsko ter še izboljšal zanesljivost napajanja v RS,
  • v RS deluje dobro razvita borza z električno energijo, tj. družba BSP SouthPool;
  • energetska revščina: zakonska opredelitev, določiti način merjenja in ciljne kazalnike, izdelava akcijskega načrta.

5. razsežnost: RAZISKAVE, INOVACIJE IN KONKURENČNOST (RIK)

CILJ →
  • do leta 2030 doseči skupna vlaganja javnega in zasebnega sektorja v RRI v višini najmanj 3,6 % BDP,
  • podpora podjetjem za učinkovit in konkurenčen prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo (tj. usmerjeno v ponovno uporabo, popravilo in recikliranje obstoječih materialov in izdelkov).
SITUACIJA V RS → nizkoogljične tehnologije so kompleksne in zahtevajo nova znanja, raziskave, inovacije in večja vlaganja v razvoj kadrov. Glavna področja raziskovanja na področju energije v RS so jedrska energija, električna energija in električni sistemi (pametna omrežja in naprave), toplota in toplotni sistemi, proizvodnja energije iz OVE ter varčevanje z energijo v stavbah.

POLITIKE IN UKREPI:
  • sistemsko financiranje iz javnih sredstev je urejeno preko Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, ki zagotavlja stabilno financiranje raziskovalnih organizacij in temeljnih raziskav na vseh področjih,
  • raziskovalni energetski projekti so financirani tudi iz EU (kohezijskih) sredstev, 
  • za RIK na področju podnebnih sprememb pa so namenjena tudi sredstva iz Sklada za podnebne spremembe (tj. sklad, v katerega se stekajo prihodki iz prodaje emisijskih kuponov),
  • povečanje obsega multidisciplinarnih raziskovalnih in razvojnih programov,
  • povečanje obsega ciljno razvojno-raziskovalnih programov (CRP) in demonstracijskih projektov,
  • razvoj novih instrumentih za pospešeno sodelovanje razvojno-raziskovalnih institucij in gospodarstva ter skupno vključevanje v mednarodne projekte.

ANALITIČNE OSNOVE

NEPN vključuje tudi obsežno poglavje o analitičnih osnovah, tj. o vseh podatkih, ki so bili upoštevani ob pripravi dokumenta (za izračune, projekcije itd.).

To poglavje pa ni zgolj suhoparno navajanje številk in grafov – podaja številne zanimive informacije o stanju v državi in EU (o prebivalstvu, energentih, različnih scenarijih, uporabljenih v NEPN idr.) in je vsekakor vredno branja – vljudno vabljeni k pregledu podrobnejših vsebin.

Avtor: MZI, avgust 2019


© 2012 - 2024 Portal Energetika