Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (uredba) predstavlja ključen korak naprej pri upravljanju energetske unije, saj določa zakonodajni temelj za nov način upravljanja z energijo Unije in pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN) (ang. Integrated National Energy and Climate Plans).

Evropska komisija (EK) je predlog uredbe pripravila v okviru zakonodajnega paketa “Čista energija za vse Evropejce”, ki je bil objavljen 30. novembra 2016. Pogajanja med institucijami EU glede besedila uredbe so potekala v drugi polovici leta 2017 in prvi polovici leta 2018, ko sta v juniju Evropski parlament in Svet zaključila pogajanja z oblikovanjem kompromisnega besedila uredbe. Evropski parlament je 13. novembra 2018 z zakonodajno resolucijo sprejel dogovorjeno besedilo predloga uredbe, ki je bilo decembra potrjeno še s strani Sveta, čemur je sledila objava v Uradnem listu EU, 21. decembra 2018. Uredba je začela veljati tri dni po objavi v Uradnem listu EU, 24. decembra 2018.

Pravno in politično podlago za pripravo in sprejem NEPN predstavljajo:

• Sklepi Evropskega sveta iz oktobra 2014, ki določajo, da se bo oblikoval zanesljiv in transparenten sistem upravljanja z energetsko unijo;
• Sklepi Sveta EU z dne 26. 11. 2015 (št. 14459/15), ki državam članicam EU nalagajo, da »se prvi nacionalni načrti dokončno oblikujejo do konca leta 2019« (odst. 2.6);
• Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki je začela veljati 24. decembra 2018.

Skladno z naštetimi dokumenti bo morala Slovenija do 31. decembra 2019 pripraviti NEPN, ki bo pokril obdobje do leta 2030 (s pogledom do 2040) in določil cilje, politike in ukrepe na petih razsežnostih energetske unije, tj.:

• razogljičenje,
• energetska učinkovitost,
• energetska varnost,
• notranji trg ter
• raziskave, inovacije in konkurenčnost.

V procesu priprave NEPN bo potekalo posvetovanje z domačimi javnostmi in tudi na regionalni ravni (vsaj s sosednjimi državami) ter iterativni dialog z EK, ki bo podala priporočila, ki so jih dolžne države članice EU v čim večji meri upoštevati pri pripravi končnega NEPN.