Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov (uredba) določa mehanizem upravljanja, ki temelji na dolgoročnih strategijah, celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtih, ki obsegajo desetletna obdobja z začetkom od 2021 do 2030, z njimi povezanih celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih poročilih o napredku držav članic in ureditvam za celovito spremljanje s strani Komisije.

Mehanizem upravljanja opredeljuje strukturiran, pregleden, iterativen proces med Komisijo in državami članicami z namenom dokončanja celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov in njihovega naknadnega izvajanja, vključno z upoštevanjem regionalnega sodelovanja ter ustreznega ukrepanja Komisije.

Del tega iterativnega procesa je tudi ocena osnutkov NEPN s strani Komisije, ki izda priporočila za posamezne države članice v skladu z členom 9 uredbe.

Komisija je 18. junija objavila oceno osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov držav članic do leta 2030, v katerih je proučila napovedani skupni prispevek držav članic k izpolnjevanju ciljev energetske unije in ciljev EU za leto 2030.

Komisija ocenjuje, da osnutki NEPN držav članic niso dovolj ambiciozni niti glede energije iz obnovljivih virov niti glede prispevkov k energetski učinkovitosti. Pri energiji iz obnovljivih virov bi vrzel lahko znašala 1,6 odstotne točke, pri energetski učinkovitosti pa 6,2 odstotne točke (če upoštevamo porabo primarne energije) ali 6 odstotnih točk (če upoštevamo porabo končne energije).

Kot poudarja komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič so države članice »pripravile občudovanja vredne osnutke v razmeroma kratkem času, vendar noben osnutek ni popoln«. Svojo oceno in priporočila državam članicam podaja Komisija v sporočilu in spremnih dokumentih, ki jih objavljamo tudi na spletni strani NEPN - Ocena in priporočila Komisije.

V krovnem sporočilu je Komisija analizirala prispevke posameznih držav članic k doseganju ciljev na EU ravni do leta 2030. Za delež obnovljivih virov energije (OVE), energetske učinkovitosti (URE), toplogrednih plinov (TGP) in interkonekcij je določen cilj na ravni Unije in zato je Komisija prispevke preučila tudi s tega vidika.

Za področje OVE ugotavlja Komisija, da kljub visokim ambicijam Slovaške, Estonije, Španije, Litve in Portugalske, ki jih izpostavlja kot države članice z zelo visokim prispevkom, še vedno obstaja vrzel do cilja na ravni Unije in sicer naj bi prispevki držav članic zagotovili doseganje od 30,4 % do 31,9 % OVE v končni rabi energije do leta 2030, morali pa bi vsaj 32 %. Ta razkorak ni tako velik, vendar Komisija priporoča več državam članicam, da naj zvišajo svoje ambicije na tem področju.

Tudi za področje URE ugotavlja Komisija, da prispevki ne bodo dovolj, da bi zagotovili doseganje 32,5 % cilja v letu 2030. Cilj je isti tako za rabo primarne kot rabo končne energije. Prispevki držav članic pa naj bi zagotovili med 26,3 % do 30,2 % na primarni energiji in 26,5 % do 30,7 % na končni energiji. Zato je Komisija predlagala državam članicam, za katere je ocenila, da prispevki niso zadostni, da jih pregledajo in zvišajo svoje ambicije.

Kar zadeva TGP je Komisija ocenila, da bi izpolnjevanje vseh ciljev s področja podnebja, energije in prometa pomenilo 45 % zmanjšanje emisij do leta 2030 v primerjavi z letom 1990. Vendar pa Komisija ugotavlja, da v sektorjih, ki niso del EU-ETS sheme, predvideni ukrepi vodijo do 28 % zmanjšanja emisij in ne 30 % (glede na leto 2005), kot je določeno v uredbi o delitvi bremen. Zato bo za ta dodatna 2 % treba sprejeti dodatne ukrepe v NEPN.

Pri ravni interkonekcij poziva Komisija, da države članice, ki trenutno ne dosegajo 15 % praga, v svojih NEPN jasno zapišejo ciljno raven interkonekcij v letu 2030. Za države članice, ki to raven presegajo, pa predlaga, da preučijo svojo predvideno raven v letu 2030 glede na ohranjanje zadostnosti elektroenergetskega sistema v luči povečanega deleža OVE.

Države članice so morale skladno z uredbo do 31. decembra 2018 Komisiji predložiti osnutek NEPN. Slovenija je bila pri tem ena izmed 22 držav članic, ki je Komisiji sicer pravočasno predložila osnutek, a je le-ta temeljil na podlagi v preteklosti sprejetih dokumentov in odločitev, saj Slovenija v letu 2018 tudi zaradi predčasnih državnozborskih volitev ni sprejela novih odločitev o morebitnem povišanju ambicij na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, obnovljive rabe energije in energetske učinkovitosti. Dokumenti in odločitve, ki so predstavljali podlago v procesu priprave osnutka NEPN, so tako temeljili na ciljih vsaj 27 % rabe obnovljive energije in vsaj 27 % energetske učinkovitosti na ravni Unije, ki so bili potrjeni oktobra 2014 na Evropskem svetu s strani voditeljev držav članic Unije.

Sloveniji, podobno kot ostalim državam članicam, Komisija priporoča večje ambicije, več podrobnosti o politikah, bolje opredeljene potrebe po naložbah in več dela na področju socialne pravičnosti. Komisija slovenski osnutek NEPN v nekaterih vidikih izpostavlja tudi kot primer dobre prakse in med drugim pohvali področje prometa, kjer je Slovenija v osnutku NEPN razčlenila konkretne ukrepe, vključno s kvantifikacijo potrebne polnilne infrastrukture (Sporočilo Komisije, str. 8), ali področje prilagajanja, kjer Komisija slovenski osnutek NEPN, podobno kot irski, litvanski, poljski in slovaški, pohvali kot primer dobre prakse, kako pokriti cilje prilagajanja in ukrepe (Sporočilo Komisije, str. 10).

Komisija je priporočila državam članicam glede pripravljenih osnutkov NEPN podala na podlagi 9. člena Uredbe, skladno s katerim vsaka država članica v svojem NEPN ustrezno upošteva vsa priporočila Komisije. Če država članica določenega priporočila ali znatnega dela priporočila ne upošteva, za to poda svojo obrazložitev in jo objavi.  

Slovenija bo priporočila Komisije celovito preučila in jih v svojem končnem NEPN ustrezno upoštevala oz. v primeru neupoštevanja celovito in ustrezno obrazložila.

Dodatne informacije:

• Novica - Odziv Ministrstva za infrastrukturo na objavo priporočil Komisije
• Priporočila Komisije in spremni dokumenti (junij 2019)

Slovenija sodeluje tudi pri delu Tehnične skupine za pripravo NEPN pod vodstvom Komisije in si v procesu priprave osnutka NEPN prizadeva za konstruktivno sodelovanje tako s Komisijo kot tudi drugimi državami članicami EU ob pošteni porazdelitvi bremen in spoštovanju nacionalnih zamejitev in relevantnih okoliščin.