Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, ki je državam članicam EU naložila pripravo celovitih nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov (NEPN), je začela veljati 21. decembra 2018 in države članice so morale do 31. decembra 2018 že predložiti osnutek NEPN ter do 31. decembra 2019 tudi končni sprejeti NEPN. V letu 2019 je tako v Sloveniji potekala izjemno intenzivna priprava NEPN, za katero je bilo treba skladno z odločitvijo Ministrstva za okolje in prostor izvesti tudi celovito presojo vplivov na okolje (CPVO). Oba procesa sta bila uspešno izpeljana in Vlada Republike Slovenije je 27. februarja 2020 sprejela NEPN, ki je bil dan kasneje tudi predložen Evropski komisiji.

Ministrstvo za infrastrukturo ter izvajalci priprave NEPN (konzorcij pod vodstvom IJS) in njegove CPVO (konzorcij pod vodstvom EIMV) se zavedamo, da dolgoročen prehod v podnebno nevtralno družbo, ob sočasnem zasledovanju ciljev zanesljivosti in konkurenčnosti oskrbe z energijo, zahteva bistvene spremembe v vseh sektorjih.

Povečanje skrbi o posledicah podnebnih sprememb v kombinaciji s sprejetimi mednarodnimi zavezami zahteva ponoven razmislek o razvoju energetskih in industrijskih dejavnosti ter storitev, nujni pa so tudi novi in napredni ukrepi za boljše izvajanje energetskih, okoljskih in podnebnih politik. Slovenija ima uravnoteženo strukturo virov za oskrbo z električno energijo, kakovostno energetsko infrastrukturo in dobro geostrateško lego ter povezanost s sosednjimi energetskimi sistemi kar lahko prispeva k doseganju zastavljenih ciljev NEPN. Pomembno je poudariti, da je za doseganje ciljev NEPN nujna tudi izvedba ukrepov v politikah, ki so povezane z energetskimi in podnebnimi politikami, to so zlasti politike na področju prometa, prostorskega razvoja, ohranjanja narave, upravljanja z državnim premoženjem, davkov, stavb, kmetijstva in gozdarstva, raziskav in razvoja ter izobraževanja, delovanja javne uprave ter drugih nacionalnih in regionalnih politik.

Procesa priprave NEPN in izvedbe CPVO sta imela pomembno vlogo pri soočanju s ključnimi izzivi povezanimi z izvajanjem ciljev NEPN. Na eni strani je bila poudarjena potreba po povečanju ambicij ukrepov za zmanjšanje podnebnih sprememb, na drugi strani pa okoljska vprašljivost nekaterih ukrepov. Izpostavile so se tudi nekatere gospodarske in socialne težave povezane z izvajanjem samih ukrepov (vplivi na gospodarsko stabilnost in energetsko pomanjkanje). Hkrati sta procesa delovala kot katalizator, ki je spodbujal medsektorski dialog in dialog s strokovno in širšo javnostjo ter tako prispeval k večji ozaveščenosti o energetskih in okoljskih vprašanjih ter k soočenju različnih mnenj in interesov, ki jih je bilo treba uskladiti za doseganje ciljev NEPN. Proces izvedbe CPVO je pokazal, da zgodnejše vključevanje okoljskih strokovnjakov v postopek načrtovanja omogoča hitrejše prepoznavanje okoljskih konfliktov in priložnosti izboljšanja okolja ter omogoča več časa za dialog, vodi k bolj uspešni razpravi in iskanju možnih rešitev, kar potem tudi olajša njihovo izvajanje.

Ob zaključku obeh procesov sta bili opravljeni tudi njuni evalvaciji, ki sta v celoti dostopni prek spodnjih dveh povezav:

• NEPN in CPVO: Ocena poteka projekta in pridobljene izkušnje ter priporočila za posodobitev Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (junij 2023/junij 2024), december 2020
• Predstavitev procesa priprave osnutka okoljskega poročila, pridobljenih izkušenj in dobrih praks (nelektorirana verzija), junij 2020