MENI
VSEBINA

Postopek CPVO - Priprava osnutka okoljskega poročila in posvetovanje

Na podlagi končnih izhodišč za pripravo okoljskega poročila ter izvedenih delavnic in anket v mesecu septembru in oktobru je bil pripravljen osnutek okoljskega poročila, ki je bil 13. novembra 2019 skladno s 1. odstavkom 42. člena ZVO-1 poslan Ministrstvu za okolje in prostor skupaj s prilogami in dopolnjenim osnutkom Celovitega nacionalnega energetskega in podnebnega načrta Republike Slovenije (4.0).

Skladno z 2. odstavkom 42. člena ZVO-1 je Ministrstvo za infrastrukturo zaprosilo Ministrstvo za okolje in prostor, da dokumenta nemudoma pošlje ministrstvom in drugim organizacijam, ki so glede na vsebino plana pristojne za posamezne zadeve varstva okolja, varstvo ali rabo naravnih dobrin, krajine, varstvo zdravja ljudi ali varstvo kulturne dediščine.

Skladno s 3. odstavkom 42. člena ZVO-1 je Ministrstvo za infrastrukturo zaprosilo Ministrstvo za okolje in prostor, da najkasneje v 30 dneh od prejema dokumentov obvesti o tem, ali je okoljsko poročilo ustrezno.

21. novembra 2019 bo Ministrstvo za infrastrukturo pripravilo predstavitev in posvet z mnenjedajalci in stranskimi udeleženci glede osnutka okoljskega poročila, ki bo služil kot izhodišče za dopolnitev osnutka okoljskega poročila.

Kratek povzetek Osnutka okoljskega poročila

Predmetno okoljsko poročilo je izdelano za potrebe celovite presoje vplivov dokumenta: Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (verzija 4.0, dopolnjen osnutek, 27. 08. 2019, posredovana s strani Ministrstva za Infrastrukturo RS). Pripravo okoljskega poročila je pomembno zaznamoval kratek pogodbeni rok izdelave, kompleksnost obravnavane problematike, zaključevanje drugih nalog (priprava poročila o vsebinjenju) in obsežnost sodelovanja z javnostjo in mnenjedajalci (3 delavnice, 144 udeležencev, 18 zapisnikov skupinskega dela, 75 vprašalnikov, 15 sporočil po e-pošti z vsebovanimi tudi po več deset pripombami).

Pomembno je opozoriti, da so v NEPN predvideni posegi, ki so bili v poročilu ovrednoteni in ocenjeni na strateškem nivoju in da konkretne lokacije teh posegov niso bile presojane. Njihova izvedljivost je tako odvisna od izida presoj vplivov na okolje na nižjih nivojih načrtovanja. Prav tako v času priprave okoljskega poročila niso bili znane finančne ocene ukrepov, kar lahko pomembno vpliva na izvedljivost scenarijev NEPN in posameznih ukrepov.

V ukrepu Vetrna energija je v DUA in še posebej v PEK scenariju predviden intenziven razvoj vetrnih elektrarn. Glede na sedanje procese umeščanja vetrnih elektrarn v prostor je doseganje zastavljenih ciljev vprašljivo, zato predlagamo pripravo strokovnih podlag za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji, ki bodo opredelile primernost lokacije na podlagi upoštevanja omejitev vseh okoljskih segmentov.

Prav tako je treba opozoriti, da se v predmetnem okoljskem poročilu ni presojala sprejemljivost podaljšanja obratovanja NEK, ki predstavlja pomemben del slovenskega energetskega sistema do 2030 in tako tudi NEPN. ARSO je v letu 2017 izdal sklep, da za podaljšanje obratovanja NEK ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Po pritožbi, ki so jo podale nevladne organizacije, je MOP v letu 2017 izdalo odločbo, da je za podaljšanje obratovanja NEK treba izvesti presojo vpliva na okolje. V nadaljevanju je upravno sodišče to odločbo razveljavilo. Pri ponovnem odločanju je MOP v letu 2018 izdal odločbo, da za podaljšanje obratovalne dobe NEK ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje, vendar se ta odločba s strani nevladnih organizacij sedaj izpodbija v nadaljnjih sodnih postopkih. Glede na nedavno sodbo sodišča EU v podobnem primeru pa je najverjetneje pričakovati, da bo presojo vplivov na okolje, vključno s čezmejnimi vplivi, še treba izvesti. Podaljšanje obratovanja NEK bo v tem primeru možno le ob pridobitvi okoljevarstvenega soglasja.

V okoljskem poročilu smo obravnavali in ovrednotili tudi nekatere predpostavke zajete v NEPN, ki jih je NEPN upošteval pri pripravi projekcij učinkov ukrepov in scenarijev. To sta predvsem predpostavki povezani s povečevanjem prometnih tokov in povečevanjem obsega industrijske proizvodnje, ki sta pomembna porabnika energije in generirata velik del emisij TGP. Intenzivno omejevanje prometnih tokov in tudi porabe energije v prometu in industriji je nujno za doseganje okoljskih ciljev.

Sklepna ocena vrednotenja scenarijev po okoljskih ciljih in podciljih

Omilitveni ukrepi

Za zmanjšanje negativnih vplivov predvidenih ukrepov NEPN so v okoljskem poročilu predvideni omilitveni ukrepi, ki so strukturirani v tri sklope:

1.  Splošni omilitveni ukrepi

Ti ukrepi zahtevajo, da se v NEPN zapišejo ključne okoljske omejitve za umeščanje objektov in infrastrukture v prostor ter usmeritve za vrednotenje vplivov na okolje na nivoju DPN in OPN. Predvideti je treba tudi pripravo dodatnih strokovnih podlag (smernice za prostorsko umeščanje energetskih objektov, oblikovanje prioritetnih območij ter faznosti rabe virov energije, iskanje alternativnih lokacij večjih posegov na nacionalni ravni, izvedba predhodnih arheoloških raziskav). Pri načrtovanju in izvedbi posegov naj se upošteva tudi prisotnost vodnih virov, ki niso zavarovani v okviru vodovarstvenih območij in se zanje zagotovi ustrezna zaščita. Pri načrtovanju posegov je treba zagotoviti ustrezno oddaljenost obratov z večjim ali manjšim tveganjem za okolje od območij, kjer se zadržuje večje število ljudi ter infrastrukture. Pri načrtovanju vetrnih elektrarn pa je treba zagotoviti modeliranje širjenja hrupa (infrazvočno, nizko frekvenčno in slišno območje zvoka) v okolje glede na lokalno razgibanost terena in posebnosti meteoroloških dejavnikov.

2. Omilitveni ukrepi za dopolnitev ukrepov in politik

Ti ukrepi usmerjajo k izboljšanju ali nadgradnji instrumentov in politik, ki so predvidene v NEPN.

Na področju sektorja rabe zemljišč, sprememb rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF) so predvideni predvsem dodatni ukrepi za prilagajanje sektorja na podnebne spremembe.

Na področju odpadkov je predvideno intenziviranje aktivnosti glede energetske izrabe odpadkov. Poleg tega je predvidena ureditev sistema ravnanja z odpadki za odslužene fotovoltaične panele in baterije.

Na področju spodbujanja proizvodnje električne energije iz OVE so predvideni omilitveni ukrepi za spremembo instrumentov, kjer naj se jasno predvidi prednostno spodbujanje lokacij za OVE, ki so sprejemljive iz vidika okolja in energetskega omrežja. Na področju načrtovanja hidroelektrarn je predvideno, da je za vodna telesa, ki se jim bo poslabšalo stanje, treba utemeljiti izjemo za doseganje okoljskih ciljev na področju voda ter predvideti učinkovite omilitvene ukrepe za preprečevanje slabšanja stanja voda in drugih elementov okolja.

Na področju ohranjanja narave je treba izvesti postopek prevlade druge javne koristi nad javno koristjo ohranjanjem narave in v okviru tega postopka razviti učinkovite izravnalne in omilitvene ukrepe za ohranitev vodnih organizmov.

Zaradi predvidenega dodatnega izkoriščanja geotermalne energije je treba zagotoviti vzpostavitev monitoringa stanja globokih termalnih vodonosnikov, zagotoviti reinjektiranje izrabljene geotermalne vode ter skupno čezmejno upravljanje z geotermalnimi vodonosniki. Na področju spodbujanja izkoriščanja plitve geotermije je treba predvsem vzpostaviti evidenco toplotnih črpalk.

Zaradi načrtovanega spodbujanja gradnje vetrnih elektrarn je treba na nivoju države s predpisi o mejnih vrednostih oz. razdalji do najbližjih stavb z varovanimi prostori pravno urediti zvočno onesnaževanje (infrazvočno, nizko frekvenčno in slišno območje zvoka) ter zagotoviti, da življenjsko okolje z varovanimi prostori ni izpostavljeno čezmerni obremenitvi zaradi emisij zvoka.
Na področju energetske učinkovitosti v industriji je predviden omilitven ukrep za intenziviranje energijske in snovne učinkovitosti.

Na področju energetske učinkovitosti na področju stavb in raba OVE v stavbah se predlaga omilitvene ukrepe za zagotavljanje prilagajanja na podnebne spremembe ter za dopolnitev trajnostnih kriterijev za obnovo stavb za izboljšanje snovne učinkovitosti in za zagotavljanje zaščite enot stavbne kulturne dediščine.

Na področju gradnje prometne in energetske infrastrukture so predvideni omilitveni ukrepi za prilagajanje infrastrukture na podnebne spremembe, na področju raziskav, inovacij in konkurenčnosti pa naj se bolj natančno opredeli namenska sredstva za povečevanje energijske in snovne učinkovitosti ter OVE.

Na področju zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja naj se opredelijo zahteve po nameščanju okoljsko sprejemljivih svetil, ki ne oddajajo visokega deleža modre svetlobe / svetlobe, ki vsebuje ultravijolični del spektra.

Za zmanjšanje vplivov na kakovost zraka zaradi spodbujanja energetske rabe biomase naj se predvidi ozaveščanje in izobraževanje uporabnikov naprav na lesno biomaso, vzpostavljanje pogojev za strokovno delovanje dimnikarskih služb.

Na področju zmanjševanja energetske revščine naj se predvidi spodbude za energetsko revna gospodinjstva.


3. Omilitveni ukrepi za dopolnitev ukrepov NEPN

Ti ukrepi se nanašajo na:

  • omejevanje širjenja javne razsvetljave izven strnjenih delov naselij, racionalizacijo števila svetilk ter pametno upravljanje javne razsvetljave,
  • izdelavo strokovnih podlag za umeščanje vetrnih elektrarn v Sloveniji, izvedba vsaj enoletnega monitoringa potencialno prizadetih populacij ptic in netopirjev ter velikih zveri, izbor tehnologije in sistema obratovanja, ki ima manjše posledice na trke ptic in netopirjev, obratovanje VE se prilagodi na način, ki zmanjša nevarnost trkov,
  • usmerjanje nameščanja prostostoječih sončnih elektrarn z namenom racionalne rabe zemljišč,
  • intenziviranje finančnih spodbud za stimuliranje zamenjave starih kurilnih naprav na fosilna goriva in lesno biomaso s sodobnimi napravami na lesno biomaso in spodbujanje priključitev na sisteme daljinskega ogrevanja in zemeljskega plina, omejevanje prodaje neučinkovitih naprav na lesno biomaso, razvoj filtrov prašnih delcev na malih kurilnih napravah,
  • obvladovanje rasti potniškega in tovornega prometa,
  • zagotovitev ustreznih investicijskih sredstev za izgradnjo zmogljivega pametnega distribucijskega omrežja, ki bo po vsej Sloveniji omogočilo uvedbo sončnih elektrarn, toplotnih črpalk in polnjenja električnih vozil ter
  • podpore podjetjem za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo.
Predlagane alternative

Kot alternativo za nadomestitev izpada proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov v primeru neizvedbe oz. zmanjšanega obsega izvedbe posameznih ukrepov, predlagamo ustrezno spremembo ukrepa Rev1: Meja za uvoz električne energije v smeri povečanja dopustnega deleža uvoza električne energije. V ukrep je poleg zvišanja meje uvoza treba dodati še sodelovanje v mehanizmih sodelovanja, ki jih predvideva Direktiva EU o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov 2018/2001. To so statistični prenosi med državami članicami, skupni projekti držav članic, skupni projekti držav članic in tretjih držav in skupni programi podpore. S pomočjo teh mehanizmov bo mogoče zagotoviti razliko med ciljem glede deleža OVE in njihovim dejansko doseženim deležem. Za sodelovanje v mehanizmih sodelovanja je treba predvideti tudi ustrezna sredstva.

Ob upoštevanju alternativnega ukrepa sta scenarija DUA in PEK z vidika doseganja okoljskih ciljev sprejemljiva (C) ob upoštevanju omilitvenih ukrepov.


© 2012 - 2024 Portal Energetika