Za vzpostavitev širokega strokovnega dialoga in vključitev širše strokovne in druge javnosti v pripravo posodobitve NEPN je bil izveden niz ciljnih tematskih posvetov, z namenom oblikovanja širšega strokovnega soglasja ter pridobitve kakovostnih podatkov in stališč glede izhodišč in usmeritev pri prenovi NEPN ter kakovostnih vhodnih podatkov pri pripravi oz. posodobitvi scenarijev NEPN.
Tematski posveti | Datum izvedbe | |
1. Gospodarski in družbeni razvoj Slovenije | 20. 10. 2022 | |
2. Prihodnost zemeljskega plina in alternativ | 16. 11. 2022 | |
3. Zeleni prehod v industriji | 21. 11. 2022 | |
4. Trajnostni promet, zdaj ali nikoli? | 8. 11. 2022 | |
5. Strategija ogrevanja in hlajenja in povezovanje sektorjev | 22. 11. 2022 | |
6. Razvoj, možnosti in omejitve oskrbe Slovenije z električno energijo | 14. 11. 2022 | |
7. Alternativna goriva v prometu | 23. 11. 2022 | |
8. Posvet z nevladnimi organizacijami glede posodobitve NEPN | 15. 12. 2022 |
Posvet je potekal 20. oktobra 2022 v dvorani O2, Reaktorski center IJS, Brinje 40, Dol pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 36 udeležencev.
Ključni poudarki
Projekcije so odvisne od vhodnih ekonomskih podatkov (npr. pričakovane gospodarske rasti, cen energije, demografije), zato sta tako presoja ključnih predpostavk, ki vplivajo na gospodarsko aktivnost in razvoj, kot tudi razprava o ustreznosti obstoječih dolgoročnih projekcij, modelov in orodij, ključna. Udeleženci posveta so izpostavili, da je projekcije treba uporabiti scenarijsko in NEPN periodično posodabljati na osnovi sprememb temeljnih predpostavk. Negotovosti na trgu pa je treba naslavljati tudi v ukrepih, ne samo projekcijah. Partnerji projekta so v nadaljevanju izpostavili prednost uporabe metodološko enotnih podatkov pripravljenih s strani evropskih institucij, ki bi omogočali boljšo primerljivost med državami. Za konec pa so bili predstavniki ministrstev soglasni, da podpirajo razvoj orodij in modelov na domačih tleh, saj nam to omogoča, da smo kompetenten sogovornik EU.
Posvet je potekal 16. novembra 2022 v dvorani O2, Reaktorski center IJS, Brinje 40, Dol pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 64 udeležencev iz cele Slovenije.
Ključni poudarki
Spremenjene geostrateške razmere na trgu plina kratkoročno zahtevajo prilagoditve za zagotavljanje zanesljive oskrbe s plinom z uporabo alternativnih virov plina in poti ter dolgoročno z uvajanje novih, alternativnih plinov, kot so to zeleni vodik, biometan in sintetični metan.
Predstavljeni potenciali Slovenije in izvedljivost alternativ zemeljskemu plinu so pokazale, da obstaja zadosten potenciali za proizvodnjo in uporabo zelenih plinov. Udeleženci posveta so posebej izpostavili pomanjkanje izkušenj in pilotnih projektov v Sloveniji. Še posebej, ker novi plini z vodikom predstavljajo višjo dodano vrednost, saj omogočajo dolgoročno shranjevanje viškov OVE in njihovo širšo uporabo.
Iz razprave je mogoče povzeti, da bo zaradi značilnosti in manjšega števila pretvorb vodik najbolj zanimiv za industrijske uporabnike in biometan ter sintetični metan za široko potrošnjo. Uvajanje alternativnih plinov bo potekalo postopno. Delno z njihovo domačo proizvodnjo in delno z dobavami iz sosednjih držav.
Proces prilagajanja novim plinom v plinovodnih sistemih in oskrbi se je že pričel. Iz razprave je bilo ugotovljeno, da je potrebno prestrukturiranju na področju plina nameniti več spodbud.
Udeleženci posveta so poudarili, da Slovenija potrebuje vodikovo strategijo. V tej povezavi si industrija in zainteresirani proizvajalci novih plinov želijo odgovore na vprašanja čim prej, saj morajo prilagajanje tehnologij planirati ustrezno v naprej.
Posvet je potekal 21. novembra 2022 v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije, Dvorana A, Dimičeva ulica 13, 1000 Ljubljana. Udeležilo se ga je 56 udeležencev.
Ključni poudarki
Industrija predstavlja enega ključnih sektorjev za doseganje tako energetskih, kot tudi okoljskih ciljev, katere v sklopu različnih nacionalnih in evropskih politik zasledujemo. Za pripravo modelskih projekcij končne rabe energije v industriji, kot vhodni parameter modela, uporabljamo industrijsko proizvodnjo v monetarnih enotah oziroma v fizičnih enotah pri čemer je usklajevanje vhodnih podatkov s predstavniki energetsko intenzivnih podjetij izrednega pomena. Na posvet so bili tako vabljeni tudi predstavniki energetsko intenzivnih panog, ki so podali smernice prihodnega razvoja panog za proizvodnjo jekla, aluminija, stekla in papirja. Vhodne podatke bomo v sklopu prenove NEPN s predstavniki energetsko intenzivnih podjetij tudi še bilateralno usklajevali. Skupaj z udeleženci posveta smo izpostavili ključna področja za pripravo novih projekcij NEPN za industrijo in sicer: možnosti za prehod iz zemeljskega plina na elektriko, ukrepi krožnega gospodarstva v energetsko intenzivnih panogah, uporaba vodika, opredelitev različnih virov zelenih plinov, termična izraba odpadkov v industriji in možnosti za uporabo tehnologij CCS in CCU.
Posvet je potekal 8. novembra 2022 v dvorani O2, Reaktorski center IJS, Brinje 40, Dol pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 16 udeležencev.
Ključni poudarki
Ključni izziv na področju prometa je neustrezna ali pomanjkljiva izvedba številnih obstoječih akcijskih in strateških dokumentov. To pomeni, da ukrepe, ki so bili v preteklosti že usklajeni, prepočasi izvajamo, in pa, da ni dodatnih ukrepov, ki bi pripomogli k doseganju ciljev. Poudarek pri posodobitvi NEPN mora zato biti na bolj kakovostnem načrtovanju ukrepov, boljši opredelitvi odgovornih in rokov za izvedbo, določitvi merljivih kazalcev za spremljanje izvajanja ter vzpostavitvi učinkovitega kroga izboljšav. Na posvetu so udeleženci debatirali, kako izboljšati oblikovanje ukrepov, s ciljem zagotoviti njihovo polno izvajanje. Udeleženci so si edini, da je ključna integriranost delovanja države, regij, občin – na vseh nivojih in za vse ukrepe.
Zaključki glede predpostavk za pripravo novih projekcij NEPN po mnenju udeležencev so:
Zaključki glede ključnih usmeritev za pripravo novih projekcij NEPN po mnenju udeležencev vsebujejo ukrepe, kjer prihaja do največjega izvedbenega primanjkljaja ter dodatne ukrepe, ki bi pospešili doseganje cilje. Predlogi so se dotikali področja prostorskega načrtovanja, digitalizacije, potnih stroškov, omejevanja motornega prometa, javnega potniškega prometa, upravljanja prometnega povpraševanja, parkirne politike, kolesarskega prometa in sopotništva.
Posvet je potekal 22. novembra 2022 prostorih Reaktorskega centra IJS, dvorana O2, Brinje 40, Dol pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 33 udeležencev, predstavnikov energetskih podjetij, industrije, raziskav in razvoja, državnih organov in agencij.
Ključni poudarki
Oskrba s toploto v Sloveniji predstavlja 40 % delež v končni rabe energije, k emisijam CO2 neposredno prispeva 16 %, ob upoštevanju daljinskega ogrevanja in rabe električne energije pa doseže četrtino vseh emisij CO2. Trajnostna preobrazba tega sektorja je ključna za doseganje nacionalnih energetskih in podnebnih ciljev. Z izboljševanjem energetske učinkovitosti stavb in naprav se bodo potrebe po ogrevanju in hlajenju v prihodnje sicer zmanjševale, preostalo potrebno toploto in hlad pa bo potrebno zagotoviti iz trajnostnih, nizkoemisijskih obnovljivih virov.
Potrebno je dati prednost lokalnim virom, posebno zanesljivim in takim z velikimi potenciali in nizkimi emisijami, kar je treba upoštevati pri presoji glede subvencij, da se ne spodbuja uvozne odvisnosti. Potrebna je premišljena diverzifikacija oskrbe s toploto.
Pospešena elektrifikacija ogrevanja, ki je povezana zlasti z uporabo toplotnih črpalk za pridobivanje toplote, vodi v bistveno povečanje rabe elektrike v zimskem času, ko je proizvodnja iz SE majhna, zato bo potrebno zagotavljati dodatne, zanesljive in stabilne vire tega energenta, predvidoma tudi iz naprav za soproizvodnjo toplote in elektrike iz lokalnih OVE. Bistveno več bo potrebno narediti pri krožni rabi energije in izkoriščanju odvečne toplote, zlasti v industriji.
Razvijati je potrebno sistemske in infrastrukturne rešitve, ki bodo omogočile povezovanje sektorjev toplote, elektrike in transporta, mednje sodijo trajnostni sistemi daljinskega ogrevanja, uporaba vodika in drugih obnovljivih plinov, integracija hranilnikov energije ter pospešena digitalna preobrazba energetskih sistemov. Pomemben temelj prihodnjega razvoja sektorja ogrevanja in hlajenja je jasna strateška vizija države, ki bo podprta z načrti lokalnih skupnosti.
Posvet je potekal 14. novembra 2022 v Tehnološkem središču ELES, Beričevo, Beričevo 70, Dol pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 65 udeležencev.
Ključni poudarki
Električna energija predstavlja enega izmed stebrov zelenega prehoda, obenem pa je vitalni del našega vsakdana, zato je zanesljivi oskrbi z električno energijo potrebno nameniti veliko pozornosti. Oskrba Slovenije je povezana s strateško zanesljivostjo, konkurenčnostjo in okoljsko sprejemljivostjo, je pa odvisna od naravnih potencialov ter možnosti in smeri razvoja, ki so povezane s prihodnjim makroekonomskim okoljem ter uvajanjem trajnostnih energetskih tehnologij.
Strokovni posvet je bil vsebinsko razdeljen na dva dela, pri čemer se je prvi del nanašal predvsem na perspektivo proizvodnje električne energije. Iz razprave je mogoče povzeti, da obstaja potreba po opredelitvi stopnje samooskrbe Slovenije in cene za njeno zagotovitev, ki bo opredeljena tudi z energetsko mešanico in strategijo Slovenije glede razvoja portfelja proizvodnih enot. Ta bo v prihodnosti vedno bolj vključeval obnovljive vire energije (OVE) in vse manj konvencionalno proizvodnjo. Pri tem se odpira več možnosti, od pomena dodatne izrabe hidro in geotermalnih potencialov v državi do nadaljevanja proizvodnje iz jedrskih elektrarn. Slovenija je sicer tradicionalna energetsko jedrska država, obenem pa jedrska energija v Evropi doživlja svoj preporod in je postala pomemben steber razogljičenja. Ob tehnološkem razvoju četrte generacije reaktorjev ter majhnih modularnih reaktorjev je jedrska opcija ena izmed možnih poti Slovenije v prihodnosti, za kar je smiselno pristopiti k čimprejšnji odločitvi.
V razpravi je bila pozornost namenjena tudi hranjenju električne energije. Ekonomsko dostopnih tehnologij sezonskega hranjenja zaenkrat ni na voljo, bo pa v bližnji prihodnosti ob obilici energije iz nestalnih obnovljivih virov vse aktualnejše dnevno, torej kratkotrajno hranjenje energije ter možnosti nudenja sistemskih storitev. Zagotavljanje sistemskih storitev v novem okolju je tudi sicer eden izmed pomembnih poudarkov razvoja elektroenergetskega sektorja, saj bo ob rastoči proizvodnji OVE ter večjih virov električne energije nujno poskrbeti tudi za ustrezno rezervo proizvodnje, skladno z uveljavljenimi standardi.
Posvet je v drugem delu dal poudarek razvoju elektroenergetskega omrežja za podporo varni in konkurenčni oskrbi z električno energijo. V sklopu tega dela so udeleženci razpravljali o obvladovanju izzivov na distribucijskem in prenosnem elektroenergetskem omrežju, ki sta eden izmed nosilcev zelenega prehoda. Omrežja bodo v prihodnosti pod velikim stresom, zato je smiselna nadgradnja omrežij s ciljem lažjega in hitrejšega priključevanja OVE in nemotenega priključevanja večjih stalnih bremen na distribucijskem omrežju (polnjenje E-vozil, toplotne črpalke, klimatizacija). Množično priključevanje majhnih individualnih elektrarn je smiselno spremeniti in spodbujati gradnjo večjih (skupnostnih) OVE na lokacijah, kjer omrežja ni potrebno dodatno krepiti. Razprava je med drugim pokazala tudi na nadaljnji razvoj pametnih omrežij in razvoj povezovanja elektroenergetike z drugimi energetskimi sistemi, s čimer bo možno v prihodnosti zmanjševati preobremenitve elektroenergetskega omrežja, povečati njegovo izkoriščenost in z medsektorskim povezovanjem povečati izkoriščenost drugih že obstoječih energetskih sistemov.
Udeleženci posveta so dali posebno pozornost tudi vse pomembnejšemu vidiku digitalizacije energetike, kjer je z namenom poenotenja razvoja celotne energetike smiselno izdelati nacionalne smernice digitalizacije in na ta način zagotoviti usklajenost aktivnosti.
Posvet je potekal 23. novembra 2022 v dvorani O2, Reaktorski center IJS, Brinje 40, Dol pri Ljubljani. Udeležilo se ga je 21 udeležencev.
Ključni poudarki
Eden od načinov zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov je uporaba alternativnih goriv v prometu. Razvoj zadnjih let kaže, da je za osebna vozila, lahka tovorna vozila in tudi težja vozila na krajših razdaljah smiselna elektrifikacija, za vozila na daljše razdalje pa se zdi smotrna uporaba vodika, vendar je pri slednjem potreben še večji razvojni preboj. To je razlog da je težko že danes oceniti bodočo energetsko mešanico v transportu, zato je smiselna priprava večjega števila scenarijev. Pri tem je potrebno upoštevati tudi, da bo potreba po vodiku velika tudi izven transportnega sektorja. Zaradi spremenjenih geostrateških razmer na področju težkih tovornih vozil (visoka cena plina) trenutno ni na voljo alternativnih pogonov za ta segment vozil, saj je razvoj na področju elektrifikacije in uporabe vodika tega segmenta počasnejši kot pri lahkih vozilih. Za uspešen prehod prevoznega sektorja na nove tipe alternativnih goriv pa bo, poleg tehnoloških možnosti, potrebno tudi dodatno znanje in spodbude. Popolna elektrifikacija voznega parka v obstoječem obsegu se zdi draga, zato je razumna usmeritev tudi v alternativne načine mobilnosti. Za bolj celovito primerjavo scenarijev je morajo projekcije zajemati tudi strošek vozil.
Za uspešno elektrifikacijo je potrebno posebno pozornost nameniti polnilni infrastrukturi in ob tem nasloviti tudi zahteve za zasebno polnilno infrastrukturo. Pri projekciji rabe biogoriv je potrebno upoštevati omejitve rabe biogoriv in specifike Slovenije.
Na financiranje projektov (in investicije podjetij) že vpliva EU taksonomija in ogljični odtis procesov oziroma proizvodov. Vse investicije bodo v prihodnosti usmerjene v zmanjšanje emisij (pri tem je potrebno poudariti, da je uporaba plina v prometu izključena iz taksonomije, zato takšnih investicij ne bo).
Posvet je potekal 15. decembra 2022 v Konferenčni dvorani, Ministrstvo za infrastrukturo, Langusova 4, 1000 Ljubljana. Udeležilo se ga je 21 udeležencev.
Ključni poudarki
Zaključki glede predpostavk za pripravo novih projekcij NEPN:
Zaključki glede ključnih usmeritev za pripravo novih projekcij NEPN:
© 2012 - 2024 Portal Energetika