Posodobitev strokovnih podlag predstavlja najbolj zahteven in kompleksen proces priprave posodobitve NEPN, saj zahteva usklajeno uporabo in posodobitev več kompleksnih modelov za potrebne analize in izdelavo scenarijev ter energetskih in emisijskih bilanc, ki jih uporabljajo partnerji konzorcija (REES-SLO, GIS-toplotne karte, prometni model, modeli razvoja elektroenergetskega sistema, model LULUCF, kmetijski modeli, makroekonomski model idr.). Pomemben razvoj modelov bo usmerjen v analizo možnosti povezovanja energetskih sektorjev in izkoriščanja pozitivnih učinkov.

Velik izziv bo oblikovanje novih izhodišč in vhodnih modelskih podatkov glede na aktualne izredno dinamične in spremenjene razmere na globalnih energetskih in drugih trgih v obdobju pandemije Covid-19 ter vojaškega konflikta v Ukrajini (projekcije BDP in industrijske proizvodnje, cen energentov in CO2 kuponov, razvoja in razpoložljivosti novih tehnologij, surovin idr.). V tej luči bo potrebno upoštevati odločitev o izstopu iz premoga do najkasneje leta 2033, dvig podnebnih in energetskih ciljev do leta 2030 v okviru procesa »Pripravljeni na 55«, odločitve na podlagi zakonodajnih predlogov »REPowerEU«, ki jih je Evropska komisija objavila v maju 2022, ter druge relevantne odločitve na nacionalni in EU ravni.

Na podlagi podrobne analize novih izhodišč in okoliščin bo poseben poudarek namenjen oblikovanju različnih scenarijev NEPN (poleg modeliranja obstoječih ukrepov predvsem več scenarijev z dodatnimi ukrepi ter ambicioznimi dodatnimi ukrepi), s katerimi bi ustrezno analizirali možne smeri razvoja v Sloveniji ter na podlagi njihovih rezultatov pripravili kakovostne strokovne podlage za odločanje glede najboljših rešitev za Slovenijo. Čeprav je NEPN primarno usmerjen v obdobje do leta 2030, pa je potrebno kratkoročne ukrepe načrtovati povezano z dolgoročnimi usmeritvami podnebne nevtralnosti do leta 2050, zato bo dobro povezovanje kratkoročnih ukrepov v obdobju do leta 2030 in do leta 2040 z doseganjem dolgoročnih ciljev do leta 2050 ena ključnih usmeritev.

Ključna razvojna usmeritev bo povečanje energetske učinkovitosti v vseh sektorjih »Energy efficiency first« ter opuščanje fosilnih virov, kjer bo ključna uporaba OVE in nizkoogljičnih virov. Ministrstvo bo na podlagi projekta RES Slovenia, ki ga izvaja prek tehnične pomoči Evropske komisije, zagotovilo čim bolj kvalitetne vhodne podatke glede potencialov in možnega umeščanja OVE v prostor (predvsem VE, SE in HE).

Ves čas izvedbe projekta bo potekal intenzivni dialog s strokovno in širšo javnostjo. Pri tem bomo gradili na dobrih izkušnjah iz procesa priprave prvega NEPN, novih načinih komunikacije, ki so se uveljavili v času pandemije ter drugih inovativnih komunikacijskih pristopih.

Že v procesu priprave posodobitve strokovnih podlag si bomo aktivno prizadevali za dobro povezovanje in sodelovanje s pripravljavci okoljskega poročila NEPN (v kolikor bo okoljska presoja skladno z odločitvijo ministrstva pristojnega za okolje potrebna), s ciljem usklajenosti in iskanjem okoljsko sprejemljivih rešitev.

* Časovnica je okvirna in se bo sproti prilagajala izvedbi projekta