Ljubljana, Maj 2016

V okviru priprave Energetskega koncepta Slovenije (EKS) Ministrstvo za infrastrukturo nadaljuje s posvetovalnim procesom, v katerega vključuje ključne zainteresirane deležnike. Do jeseni 2016 bo izvedenih več dogodkov – interaktivnih razprav, na katerih bomo podrobneje proučili stališča do ključnih tem glede strateških usmeritev na področju energetike.

Ljubljana, 27. 5. 2016

V okviru posvetovalnega procesa za pripravo Energetskega koncepta Slovenije (EKS) je Ministrstvo za infrastrukturo izvedlo prvo v nizu delavnic, na kateri so ključni zainteresirani deležniki razpravljali o "Virih energije za trajnostno oskrbo Slovenije".

Na interaktivni delavnici, organizirane v sodelovanju s Svetom za energetiko Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je sodelovalo več kot 35 predstavnikov ključnih deležnikov s področja energetike in organizacij, ki so se v proces javne razprave o strateških usmeritvah za pripravo EKS s svojimi predlogi in komentarji aktivno vključile v lanskem letu. V razpravi so sodelovali predstavniki energetskih družb, gospodarstva, nevladnih organizacij in znanstveno-raziskovalnih organizacij.

Na delavnici so ključni akterji iskali odgovore na vprašanje, kateri viri energije so v Sloveniji razpoložljivi in sprejemljivi ter v kakšni energijski mešanici jih prepoznavamo za prihodnjo, trajnostno oskrbo Slovenije z energijo.

Predstavitve na delavnici:

• Viri energije za trajnostno oskbo Slovenije; Danijel Levičar, MZI
• Stališča Sveta za energetiko SAZU za področje virov energije; dr. Franc Žlahtič, SE SAZU
• Glavni poudarki glede virov energije iz javne razprave;  Urška Dolinšek, MZI
• Izvlečki komentarjev na temo virov energije iz postopka javne razprave; MZI

Ob predstavitvah zaključkov po tematskih omizjih se je odprla razprava na relevantne teme:

• ustreznost navedenih kriterijev presojanja sprejemljivosti virov energije oziroma njihova razširitev (na primer »podnebna sprejemljivost« naj zajema tudi širšo okoljsko sprejemljivost; »konkurenčnost« naj zajema tako ceno energije iz posameznega vira kot tudi njegove širše, makro-ekonomske učinke);
• pomen razpoložljive infrastrukture oziroma razvoja infrastrukture za oskrbo z energijo;
• pomen strokovnih podlag za oceno prihodnjega povpraševanja po energiji ter
• izzivi medgeneracijske solidarnosti oziroma odgovornosti do prihodnjih generacij, na katere bodo vplivale odločitve, ki jih o energetski prihodnosti sprejemamo danes.

Celotno sporočilo za javnost

Ljubljana, 8. 11. 2016

V okviru posvetovalnega procesa za pripravo Energetskega koncepta Slovenije je v torek, 8. novembra 2016 Ministrstvo za infrastrukturo izvedlo drugo v nizu delavnic, na kateri so ključni zainteresirani deležniki razpravljali o izzivih razvoja elektroenergetskih omrežij v Slovenije.

V razpravi so deležniki kot ključne teme izpostavili:

• zanesljivost obratovanja omrežij,
• vlogo hrambe električne energije,
• upravljanje z omrežji in podatke, ki so za to potrebni,
• potrebnost investicij v omrežja.

Celotno sporočilo za javnost

Ljubljana, 18. 11. 2016

V okviru posvetovalnega procesa za pripravo Energetskega koncepta Slovenije je v petek, 18. novembra 2016 Ministrstvo za infrastrukturo izvedlo tretjo v nizu delavnic, na kateri so ključni zainteresirani deležniki razpravljali o zagotavljanju trajnostne oskrbe s toploto in izzivih povezanih sistemov.

V razpravi so deležniki kot ključne teme izpostavili:

• zagotavljanje zanesljivosti in učinkovitosti daljinskih sistemov,
• določitev prednostnih virov ogrevanja in vlogo občin pri izpolnjevanju ciljev,
• problem zagotavljanja kvalitete zraka,
• vlogo odvečne toplote iz industrijskih procesov in termoelektrarn,
• možnost ločenega upravljanja toplotnih omrežij od ponudnikov toplote.

Celotno sporočilo za javnost

Ljubljana, 21. 11. 2016

V okviru posvetovalnega procesa za pripravo Energetskega koncepta Slovenije je v torek, 21. novembra 2016 Ministrstvo za infrastrukturo izvedlo četrto v nizu delavnic, na kateri so ključni zainteresirani deležniki razpravljali o izzivih dekarbonizacije prometa.

V razpravi so deležniki kot ključne teme prehoda na nizkoogljičen promet izpostavili:

• osveščenost ljudi, usklajenost politik in dolgoročna vizija države,
• trajnosten javni prevoz in druge skupne oblike trajnostne mobilnosti,
• nujnost spodbud za prehod na alternativna goriva v prometu,
• ustrezna davčna politika. 

Celotno sporočilo za javnost