Skladno z zahtevo 4. člena Direktive 2012/27/EU o energetski učinkovitosti morajo države članice pripraviti dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb v energetsko prenovo nacionalnega stavbnega fonda tako javnih kot zasebnih stanovanjskih in poslovnih stavb.

Zahteva se iz direktive v nacionalno zakonodajo prenaša po 348. členu Energetskega zakona (EZ-1). Vlada je na predlog ministrstva, pristojnega za energijo, in ministrstva, pristojnega za sistem ravnanja s stvarnim premoženjem, sprejela dolgoročno strategijo za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (v nadaljevanju "strategija"). Skladno z zahtevami Direktive in EZ-1 strategija vključuje:

• določitev oseb ožjega in širšega javnega sektorja za potrebe energetske prenove,
• površine stavb v lasti in uporabi oseb javnega sektorja,
• določitev deleža prenove skupne tlorisne površine stavb v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja,
• pregled nacionalnega stavbnega fonda na podlagi statističnega vzorčenja,
• opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov prenov za različne vrste stavb, glede na kategorijo stavb, njihovo lokacijo in podnebni pas,
• opredelitev stroškovno učinkovitih pristopov prenove za različne vrste stavb,
• politike in ukrepe za spodbujanje stroškovno učinkovite temeljite prenove stavb,
• ukrepe za usmerjanje naložbenih odločitev posameznikov, gradbene industrije in finančnih institucij,
• oceno pričakovanih prihrankov energije in širših koristi.

Poseben poudarek je namenjen stavbam v lasti in uporabi oseb ožjega javnega sektorja, saj je potrebno od 1. 1. 2014 dalje letno prenoviti 3 % skupne tlorisne površine teh stavb na način, da so zanje izpolnjene vsaj minimalne zahteve glede energetske učinkovitosti po Direktivi 2010/31/EU.

Strategija mora upoštevati vse programe in akcijske načrte, povezane s tem področjem. Vsaka tri leta se strategija posodobi. Pri izvajanju ukrepov za večjo prenovo stavb se upošteva stavba kot celota, vključno z ovojem stavbe, opremo, obratovanjem in vzdrževanjem. Prednost pri prenovi morajo imeti stavbe z najnižjo energetsko učinkovitostjo, če je to stroškovno in tehnično izvedljivo.

Stavbe, ki so varovane v skladu s predpisi o varstvu kulturne dediščine, so v strategiji obravnavane posebej. Iz teh ukrepov so izvzete stavbe, ki se uporabljajo za namene nacionalne obrambe, vendar brez posameznih bivalnih prostorov ali poslovnih delov stavb, ter za obredne namene ali verske dejavnosti.

S strategijo si Slovenija zastavlja cilj doseči bistveno izboljšanje energetske učinkovitosti stavbnega fonda. Strategija predstavlja tudi strokovno podlago za izvajanje Operativnega programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014 – 2020 (OP EKP). Cilji so zapisani za prelomni leti 2020 oz. 2023 (zaključno leto izvajanja OP EKP) ter 2030, kjer so ovrednoteni pričakovan prihranek energije, potrebna javna sredstva in delovna mesta. Za leto 2050 je ocenjen le pričakovan prihranek energije.