Na interaktivni delavnici, ki je bila organizirana v sodelovanju s Svetom za energetiko Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), je sodelovalo več kot 35 predstavnikov ključnih deležnikov s področja energetike in organizacij, ki so se v proces javne razprave o strateških usmeritvah za pripravo Energetskega koncepta Slovenije s svojimi predlogi in komentarji aktivno vključile v lanskem letu. V razpravi so sodelovali predstavniki energetskih družb, gospodarstva, nevladnih organizacij in znanstveno-raziskovalnih organizacij.

Vprašanje virov energije je med osrednjimi dilemami prihodnosti slovenske energetike.

Kot je na dogodku uvodoma poudaril Danijel Levičar, generalni direktor Direktorata za energijo na Ministrstvu za infrastrukturo, smo v postopku javne razprave, ki je trajala do 30. septembra lani, na podlagi prejetih stališč, pripomb in komentarjev identificirali ključne strateške dileme. V zvezi s temi dilemami želimo pri oblikovanju Energetskega koncepta Slovenije z deležniki izvesti podrobnejšo, argumentirano razpravo, ki naj temelji na dejstvih in številkah.

Temu je bila namenjena tudi prva delavnica, na kateri smo iskali odgovore na vprašanje, kateri viri energije so v Sloveniji razpoložljivi in sprejemljivi ter v kakšni energijski mešanici jih prepoznavamo za prihodnjo, trajnostno oskrbo Slovenije z energijo.

Potrebujemo realno oceno potencialov in enakopravno obravnavo vseh virov energije oziroma tehnologij

Dr. Franc Žlahtič, predstavnik Sveta za energetiko SAZU, je v svojem uvodnem nagovoru izpostavil stališče Sveta v zvezi z razvojem virov energije, ki se med drugim osredotoča na potrebo po realni oceni potencialov obnovljivih virov energije ter na upoštevanje tehnično-ekonomskih, ekoloških in socioloških vidikov učinkovite rabe energije. Poudaril je, da bomo v  Sloveniji sposobni slediti gospodarskemu razvoju v EU in dosegati višjo dodano vrednost le, če bomo zmanjšali energetsko intenzivnost in porabo energije na enoto produkta, kjer zaostajamo za razvitimi državami. Zaključil je z mislijo, da se že danes soočamo s pomanjkanjem kakovostnih kadrov na področju tehnike in še posebej energetike.

V zaključku uvodnega dela je Urška Dolinšek, podsekretarka na Ministrstvu za infrastrukturo, povzela glavne poudarke, ki so jih zainteresirani deležniki v zvezi z viri energije izrazili v času javne razprave o strateških usmeritvah Energetskega koncepta Slovenije. Izpostavila je, da so na ministrstvu na to temo prejeli veliko poglobljenih komentarjev z dodatnimi gradivi, kar jim bo omogočalo kakovostno načrtovanje in izvedbo projekta priprave Energetskega koncepta Slovenije v naslednjih fazah. Veliko komentarjev s strani poslovnih subjektov, odločevalcev in nevladnih organizacij je pri tem seveda diametralno nasprotujočih, skupno pa je pričakovanje po zagotovitvi enakopravne obravnave vseh virov energije. Enakopravna obravnava je zato eno glavnih izhodišč pri pripravi in vodenju celotnega procesa priprave Energetskega koncepta Slovenije in s tem tudi prve v nizu posvetovalnih delavnic, na kateri smo z deležniki razpravljali prav o virih energije.

Argumentirana razprava o primarnih virih za oskrbo Slovenije: njihove prednosti in zadržki ter okvirni sprejemljivi deleži v 2035 oziroma 2055

V nadaljevanju dneva je 37 udeležencev interaktivne delavnice argumentirano soočalo svoje poglede na primarne vire energije za oskrbo Slovenije do leta 2035 oziroma 2055. V prvem delu so razpravljavci po tematskih omizjih za posamezne vire energije opredelili njihove prednosti in zadržke v luči treh kriterijev (podnebna sprejemljivost, konkurenčnost in zanesljivost), v drugem delu pa so glede na navedene kriterije tudi kvantitativno ocenili optimalne deleže primarnih virov energije za oskrbo Slovenije leta 2035 oziroma 2055.

Ob predstavitvah zaključkov po tematskih omizjih se je odprla razprava na relevantne teme, kot so:

• ustreznost navedenih kriterijev presojanja sprejemljivosti virov energije oziroma njihova razširitev (na primer »podnebna sprejemljivost« naj zajema tudi širšo okoljsko sprejemljivost; »konkurenčnost« naj zajema tako ceno energije iz posameznega vira kot tudi njegove širše, makro-ekonomske učinke);
• pomen razpoložljive infrastrukture oziroma razvoja infrastrukture za oskrbo z energijo;
• pomen strokovnih podlag za oceno prihodnjega povpraševanja po energiji ter
• izzivi medgeneracijske solidarnosti oziroma odgovornosti do prihodnjih generacij, na katere bodo vplivale odločitve, ki jih o energetski prihodnosti sprejemamo danes.

Jeseni nadaljevanje: sledijo predvidoma še tri interaktivne delavnice

Kot je ob zaključku dogodka poudaril Danijel Levičar, bo jeseni letos sledil niz predvidoma še treh interaktivnih delavnic, na katerih bo potekalo posvetovanje med deležniki o drugih strateških dilemah energetske prihodnosti Slovenije. Rezultati teh delavnic bodo skupaj s strokovnimi podlagami za pripravo Energetskega koncepta Slovenije, uporabljeni pri pripravi osnutka Energetskega koncepta Slovenije.

Več informacij

Vir: MzI