Predlog nove uredbe o samooskrbi nadgrajuje in dopolnjuje obstoječo Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS, št. 97/15, 32/18).

Princip samooskrbe v predlogu uredbe ostaja nespremenjen in temelji na t.i. »neto merjenju« električne energije, t.j. električna energija, ki je bila oddana v omrežje in prevzeta iz omrežja se kompenzirata – to pomeni, da odjemalec s samooskrbo na koncu obračunskega obdobja plača samo razliko, če je iz omrežja prevzel več kot je v omrežje oddal. Če pa je prevzel manj kot je oddal, ne plača ničesar (razen tistih dajatev, ki niso vezane na količino električne energije, ampak na moč in se plačajo v vsakem primeru).

Skladno z zavezami iz koalicijske pogodbe in prihajajočo EU zakonodajo, ki spodbuja povezovanje lokalnega prebivalstva za namene samooskrbovanja je uredba nadgrajena na način, da bo samooskrba omogočena ne zgolj lastnikom enostanovanjskih hiš ali poslovnih objektov (individualna samooskrba), ampak tudi različnim tipom skupnosti, kot so npr. stanovalci v večstanovanjskih stavbah (skupinska samooskrba) ter odjemalcem, ki so med seboj v bližini (so vezani na isto transformatorsko postajo) in se povežejo v skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov (ki so v uredbi poimenovane »OVE skupnosti«). Na tak način bodo koristi samooskrbe lahko deležni tudi tisti, ki je sedaj ne morejo biti, to so npr. tisti, ki živijo v stanovanjih ali v hišah, ki za postavitev naprave za samooskrbo niso primerne (npr. niso dovolj osončene).

Prenovljena Direktiva o spodbujanju energije iz obnovljivih virov poleg individualne izrecno spodbuja tudi skupinsko samooskrbo in OVE skupnosti ter poudarja, da bi tudi tisti, ki živijo v stanovanjih morali uživati enake prednosti kot gospodinjski odjemalci v enodružinskih hišah. Direktiva poudarja tudi pomen sodelovanja lokalnega prebivalstva pri projektih za energijo iz OVE, kar pripomore k znatni dodani vrednosti v obliki lokalnega sprejemanja energije iz OVE, lokalnih naložb in večje sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu. Z nadgradnjo zakonodaje bo tako omogočeno, da bo naprava lahko postavljena npr. na strehi gasilskega doma, za v njej proizvedeno električno energijo pa se bo štelo, da so jo proizvedli odjemalci, vključeni v dotično OVE skupnost, ki pa se bodo predhodno dogovorili o tem, kolikšen delež te električne energije pripada posameznemu od njih. Omogočanje razširjene samooskrbe bo imelo pozitivne učinke na gospodarstvo, saj bo pospešilo razvoj panoge, in tudi na omrežje – z večanjem samooskrbe se namreč količina električne energije prevzeta iz omrežja zmanjša, kar omrežje razbremenjuje.

S predlaganimi spremembami bo ukrep še učinkovitejši in dostopnejši, povečal se bo delež OVE v rabi bruto končne energije. Razširitev možnosti samooskrbe in pozitivno zakonodajno okolje za investitorje v naprave za samooskrbo omogoča, da Slovenija s tem ukrepom sledi razvoju in trendom spreminjanja elektroenergetskega sistema (prenova Direktive o spodbujanju OVE) in se hitreje približuje cilju glede deleža OVE do konca leta 2020. Slovenija mora namreč do leta 2020 doseči 25 % delež OVE v rabi bruto končne energije.

Zainteresirana javnost lahko morebitne pripombe na predlog pravilnika v času javne obravnave pošlje na predpisanem obrazcu na e-naslov: gp.mzi@gov.si najkasneje do 21. 1. 2019.

Podrobnosti

Vir: MZI