Zakonodajni predlogi v okviru zakonodajnega svežnja obsegajo revizijo OVE direktive iz 2008, revizijo URE direktive iz 2012, revizijo direktive o energetski učinkovitosti stavb iz 2010, revizijo štirih zakonodajnih aktov na področju električne energije ter nov zakonodajni predlog uredbe za upravljanje energetske unije. Gre za izjemno zahteven zakonodajni sklop, ki ponuja odgovore na več izzivov: spodbujanje rabe OVE in URE do 2030,  učinkovitejše delovanje energetskega trga EU ter nov način upravljanja nacionalnih podnebno-energetskih politik.

Podpredsednik Komisije in evropski komisar za energetsko unijo Maroš Šefčovič je ob predstavitvi dejal, da bo sveženj spodbudil prehod na čisto energijo z modernizacijo gospodarstva. Predlogi zadevajo vse sektorje, povezane s čisto energijo: raziskave in inovacije, znanja in spretnosti, zgradbe, industrija, promet, digitalne storitve, finance in druge. S temi ukrepi bodo lahko vsi evropski odjemalci in podjetja kar najbolje izkoristili prehod na čisto energijo.

Komisar za podnebne ukrepe in energijo Miguel Arias Cañete je povedal, da so predlogi komisije močna spodbuda trgu za nove tehnologije, ustvarjajo ustrezne pogoje za vlagatelje, krepijo položaj odjemalcev, omogočajo boljše delovanje trgov energije in so državam članicam v pomoč pri doseganju podnebnih ciljev. Še posebej ponosen je na zavezujoči 30-odstotni cilj energetske učinkovitosti, saj bomo z njim manj odvisni od uvoza energije, ustvarjali bomo nova delovna mesta in še bolj zmanjšali emisije.

 
Objavljeni predlogi predstavljajo začetek zakonodajnega postopka, v katerem obe zakonodajni instituciji (Svet EU in Evropski parlament) najprej oblikujeta vsaka svoji stališči, temu pa sledijo še pogajanja med institucijama. Oblikovanje stališča na Svetu EU pomeni pogajanja med vsemi državami članicami, kar je zahteven in zamuden proces, prav tako pa je priprava stališč med vsemi poslanci Evropskega parlamenta. Celoten proces bo po ocenah Slovenije trajal vsaj leto, verjetno leto in pol.

V okviru zakonodajnega paketa je predlagana tudi revizija OVE direktive, ki bo vsebovala med drugim tudi vprašanje, kako se bodo oblikovali OVE cilji do 2030. Cilje naj bi si države članice zastavile same, Evropska komisija pa bo skozi proces usklajevanja nacionalnih politik skrbela, da bo seštevek nacionalnih ciljev na ravni EU dosegel vsaj 27 % OVE in 27 % URE do 2030. Slovenija si bo prizadevala za usklajevanje ciljev rabe OVE in okoljevarstvenih omejitev.

Revizijo zakonodaje na področju energetske učinkovitosti v luči doseganja ciljev 2030 Slovenija pozdravlja, pri čemer je potrebno poudariti, da ne sme priti do nasprotujočih si ukrepov, predvsem na področju spodbujanja rabe OVE. Glede morebitne revizije URE cilja do 2030 (iz vsaj 27 % na vsaj 30 %) velja izpostaviti, da je Slovenija že leta 2014 v pogajanjih zagovarjala 30 % cilj.

Revizijo zakonodaje na področju delovanja EU energetskega trga Slovenija ocenjuje kot dobrodošlo in pozdravlja napovedane ukrepe. Za Slovenijo bo posebej pomembno vprašanje ureditve trga na drobno, zagotavljanja zadostnih kapacitet in podpornih shem.

Nov sistem upravljanja podnebno-energetskih politik bo na nacionalni ravni združil vse politike, ki vplivajo na doseganje podnebno-energetskih ciljev, zato je iz vidika večje preglednosti in manjšega administrativnega bremena dobrodošel.

Ministrstvo za infrastruturo bo v prihodnjih tednih podrobneje preučilo predloge Evropske komisjije in oblikovalo stališča, ki bodo služila kot izhodišča za nadaljnja pogajanja.

Podrobnosti

Vir: EK, MZI